Po odločbi ZPIZ Slovenije delavec lahko opravlja delo pretežno sede in brez dviganja bremen nad 15 kg. Tem omejitvam ne ustreza pakiranje pizz, ker se delo opravlja stoje in ne mlincev v 25 kg vreče, ker je treba te vreče tehtati in dvigati na voziček.
ZTPVI člen 4, 111.ZUP člen 143, 145, 145/2, 209, 257, 257/1, 257/2, 258.
status vojaškega vojnega invalida - predhodno vprašanje krive izpovedi priče - odločba na podlagi sodbe - obnova po uradni dolžnosti
V ponovnem postopku tožena stranka sicer ni ravnala v skladu z določbo 62. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), vendar po mnenju sodišča ta določba ne preprečuje organu, da obnovi postopek po uradni dolžnosti ob pogojih, ki jih določata 111. člen zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Ur. l. SFRJ, št. 31/86, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90, v nadaljevanju: ZTPVI) ter 1. in 2. odstavek 257. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter glede na vse okoliščine primera odloči po določbah 258. člena ZUP na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in ki se zberejo v obnovljenem postopku in izda odločbo o stvari, ki je bila predmet postopka. Tožena stranka je po uradni dolžnosti, očitno po določbi 2. odstavka 257. člena ZUP (kar pa ne obrazlaga), obnovila postopek iz obnovitvenega razloga krive izpovedi prič (2. točka 249. člena ZUP). Ta obnovitveni razlog je v skladu z določbo 2. odstavka 145. člena ZUP sama ugotavljala.
Če organ sam obravnava predhodno vprašanje krive izpovedi priče po določbi 2. odstavka 145. člena ZUP, mora pri ugotavljanju uporabiti materialne predpise (kazenskega zakona), na podlagi katerih bi to vprašanje rešil pristojni organ (sodišče) ter ga rešiti v ugotovitvenem postopku po določbah, ki veljajo za dokazovanje v upravnem postopku. Ker pa tožena stranka ni upoštevala vsega v prejšnjem postopku zbranega dokaznega gradiva, njena dokazna ocena izpovedi prič ni prepričljiva, zato tudi ni prepričljiv njen sklep o dejanskem stanju, da tožnica ozeblin ni dobila v taborišču. Ocena krive izpovedi priče v postopku po določbi 2. odstavka 257. člena ZUP mora biti prepričljiva, dokaz pa zanesljiv in trden, v nasprotnem primeru bi lahko izvedla kvečjemu postopek po določbah 1. odstavka 257. člena ZUP.
Družinski član osebe, ki je postala žrtev zaradi sovražnega sodelovanja JLA v RS v letu 1991 v času pred 27. junijem 1991 in po 18. juliju 1991, ima pravico do družinske invalidnine kot pripada družinskim članom padlega borca po predpisih o vojaških invalidih le tedaj, če je ta oseba postala žrtev pri opravljanju vojaške ali druge dolžnosti za obrambo in varnost RS v sestavi TO RS, organov za notranje zadeve, enot za zveze republike in občin ter narodne zaščite.
status civilnega invalida vojne - pridobitev statusa CIV
Če je odločba o priznanju "svojstva CIV vojne" pravnomočna, ob reviziji kasnejše odločbe ni mogoče poseči v pravnomočno odločbo, čeprav bi bila nezakonita, saj velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
mirnodobni vojaški invalid - status - rok za vložitev zahteve
Ker je tožeča stranka zamudila petletni prekluzivni zakonski rok za zahtevo za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida, ki je posledica bolezni, je sodišče tožbo zavrnilo.
Izvedensko mnenje zdravniške komisije mora biti še posebej natančno obrazloženo takrat, kadar ob uporabi iste medicinske dokumentacije in ob uporabi istih predpisov sprejme drugačen sklep, kot ga je sprejela komisija prve stopnje oz. celo drugačen sklep, kot ga je ta ista komisija sprejela par mesecev prej.
status vojaškega vojnega invalida - zvišanje odstotka invalidnosti
Na zvišanje odstotka vojaške invalidnosti lahko vplivajo le tiste spremembe zdravstvenega stanja, ki so v vzročni zvezi z že priznano invalidnostjo in ne tudi druge zdravstvene težave.
ZTPVI člen 5, 5/1-2, 93. Ustava RS člen 2, 22, 50.
vojaški vojni invalid - status - pismeni dokaz o rani ali poškodbi - zakon v neskladju s pravnim redom RS - kršitev materialnega zakona
Določbe 93. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (ZTPVI), po katerih se dejstvo, da je bila rana ali poškodba zadobljena v času od 17. aprila 1941 do 15. maja 1945 v sestavi odredov NOV, ugotavlja le s pisnimi dokazili, ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije, saj je v nasprotju z določbami 2. in 22. člena ustave Republike Slovenije.
ZTPVI člen 109, 109/1, 109/4, 109/5, 109/6 ZUP člen 204, 209, 209/2. Navodilo za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti točka 201. Pravilnik o ugotavljanju vojaške invalidnosti točka 230, 231.
zvišanje odstotka invalidnosti - mnenje posebne zdravniške komisije
Ker je od mnenja posebne zdravniške komisije odvisno, ali se začne postopek za novo oceno invalidnosti, mora biti mnenje komisije jasno in obrazloženo tako, da ga je mogoče preizkusiti.
status CIV - revizija - odvzem statusa - razlogi - kršitev načela materialne resnice - kršitev materialnega zakona
Prvostopni organ je pri odločanju o zahtevi stranke za priznanje statusa civilnega invalida vojne po zakonu o civilnih invalidih vojne, uveljavljenega 1.1.1993, z eno odločbo priznal status CIV po navedenem zakonu, z drugo odločbo, izdano pod isto številko in z istim datumom pa je ukinil plačevanje civilne invalidnine, ki je bila stranki priznana na podlagi pravnomočne odločbe. Zato bi moral drugostopni organ, ko je odločal o reviziji in odpravil prvostopno odločbo, s katero je bil stranki priznan status CIV in odločil, da se status CIV ne prizna, upoštevati obe prvostopni odločbi, tudi tisto, s katero je bilo ukinjeno izplačevanje civilne invalidnine, do katere je bila stranka upravičena na podlagi pravnomočne odločbe, ob upoštevanju načel 12. člena ZUP.
status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - okvara organizma, zadobljena v tujini, kot nemožnost uveljavljanja statusa in pravic v Sloveniji
Državljan Republike Slovenije, ki okvare organizma ni dobil na ozemlju R Slovenije, ampak v tujini, po 1.1.1993 ne more več uveljavljati statusa in pravic civilnega invalida vojne.
civilni invalid vojne - status - revizija - neobrazloženo mnenje zdravniške komisije II. stopnje - kršitev pravil postopka
Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji ni podrobno obrazložila, zakaj šteje za neustrezno oceno invalidnosti tožeče stranke, sprejeto v zdravniški komisiji v postopku na prvi stopnji glede uporabe 91. točke seznama odstotkov vojaške invalidnosti (Ur.l. SFRJ, št. 7/82) - v svoji oceni je namreč uporabila drugo točko tega seznama (96.a). Pavšalna navedba: "stanje po poškodbi ne povzroča funkcionalnih motenj" ne zadošča za tako obrazložitev.
Ne zadostuje, da posebna zdravniška komisija poda mnenje, da ni verjetno, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na ugotovljeni odstotek invalidnosti. To svoje mnenje mora tudi obrazložiti tako, da bo razvidno, kakšno je bilo stanje okvare organizma prej in kakšno je sedaj.
civilni invalid vojne - status - dokazna sredstva - vpliv ustavne odločbe na odpravo omejevanja dokaznih sredstev
Tožena stranka je odločitev o odpravi odločbe prvostopenjskega organa o odstotku civilne invalidnosti oprla na določbo 8. člena zakona o civilnih invalidih vojne. Nastanek invalidnosti je dopustno dokazovati le s pismenimi dokaznimi sredstvi. Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 31.3.1994 razveljavilo 8. in 9. člen navedenega zakona. Sodišče je zato glede na določbo 44. člena zakona o ustavnem sodišču tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.
ZTPVI člen 109, 109/1, 109/4, 109/5, 109/6. ZCIV člen 28.
zvišanje odstotka invalidnosti - vojaški invalid - poslabšanje zdravstvenega stanja - vzročna zveza
Na zvišanje odstotka invalidnosti lahko vpliva samo poslabšanje zdravstvenega stanja tistih okvar, za katere je bila invalidu priznana invalidnost, in okvar, ki so v vzročni zvezi s priznano poškodbo.