Uredba EU, št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tuje države ali oseba brez državljanstva člen 12. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - Uredba Dublin III - predaja odgovorni državi članici - Republika Italija - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote
Azilni postopek in pogoji za sprejem prosilcev imajo namreč več vidikov, med katerimi so lahko tudi vidiki, ki se nanašajo na bolj ali manj ustrezen način zagotavljanja namestitve ter pravne in finančne pomoči prosilcem. Z vidika drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III pa so pravno odločilne le take pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja s prosilcem za mednarodno zaščito. To pomeni, da se v postopku odločanja po Uredbi Dublin III ne presoja vsaka primernost in ustreznost azilnih postopkov posamezne države članice.
Tudi iz 3. člena EKČP (prepoved mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja) po stališču ESČP ne izhaja zahteva, da bi bilo vprašanje izročitve samo po sebi odvisno od vprašanja primernosti nastanitvenih možnosti. Iz ustaljene sodne prakse ESČP izhaja, da mora grdo ravnanje doseči neko minimalno stopnjo intenzivnosti. Presoja te stopnje je odvisna od posameznih okoliščin primera (trajanje takega ravnanja ter fizični in psihični učinki na posameznika). Okoliščine, ki jih upošteva ESČP, so tudi spol, starost in zdravstveno stanje posameznika.
Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člen KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-2, 96/2. ZUP člen 260, 260-1, 260-2.
obnova postopka upravnega spora - nova dejstva in novi dokazi - ponarejena listina
Ker prvostopenjsko sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in sodba temelji na dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje sporne odločbe, za dovolitev obnove zaradi novih dejstev in dokazov ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1.
Ker sodišče ni izvajalo dokazov, se niti obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ne nanaša na sodni postopek ampak kvečjemu na postopek, ki ga je vodila toženka (obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP).
postopek za izročitev obdolžencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - begosumnost - opis dejanja
Sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu. V času odreditve začasnega izročitvenega pripora se sodišče ne spušča v vprašanje obstoja utemeljenega suma, saj posredovani podatki države prosilke tega ne omogočajo.
ZUP člen 101, 129. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. Uredba Sveta (ES) 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71.
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo. Z zahtevkom za izplačilo sredstev se torej uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007072
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski člen 4. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - posebna denarna nagrada - sklenitev pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - vrnitev nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec glede na določbo drugega odstavka 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski ter glede na njegovo pobudo sklenjeni Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi dolžan vrniti denarno nagrado?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vrnitev stroškov izobraževanja - pravniki - vsi nastali stroški
Ali v pogodbi o izobraževanju pojem „vsi nastali stroški v zvezi z izobraževanjem“ zajema tudi stroške, ki so delodajalcu nastali z izplačilom nadomestila plače za dneve odsotnosti delavca iz naslova Pogodbe o izobraževanju (v bruto znesku)?
ZP-1 člen 156, 156-5, 171. ZKP člen 420, 420/2. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/3, 64, 64/1, 72.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za varstvo zakonitosti – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnost – invalidnost I. kategorije – zmožnost opravljati delo ali poklic – preostala delovna zmožnost – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ni nemogoče, da nekdo ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), je pa sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.
Vendar vložnica z navedbami, da storilec za opravljanje splošnokoristnega dela ne potrebuje zdravniškega spričevala za zaposlitev in da sodišče ni ugotavljalo, ali je storilec kljub invalidnosti sposoben opraviti delo v splošno korist, uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker tožnica v predlogu za dopustitev revizije ni oblikovala pravnega vprašanja, o katerem naj bi sodišče odločalo in predlog ni oblikovan v skladu z navedenimi določbami ZPP, ga je sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.
ZArbit člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 268b.
tožba za razveljavitev arbitražne odločbe - rok za tožbo - pristojnost sodišča - prekluzija uveljavljanja procesne kršitve
Če se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, s sklepom izreče za stvarno nepristojno in se stranka zoper tak sklep pravočasno ne pritoži, se v nadaljnjem postopku ne more sklicevati na razloge, ki bi jih lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep, niti kasneje ne more uveljavljati, da bi se moralo tudi sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, izreči za nepristojno.
Glede na dejstvo, da je storilec v zahtevi za sodno varstvo navedel konkretne podatke treh prič oziroma prijateljev, ki so se z njim kot gledalci udeležili nogometne tekme, in relevantne okoliščine, o katerih bi vedeli izpovedati, in ki bi, če bi se izkazale za resnične, njegovo odgovornost za očitani mu prekršek mogle ovreči, bi moralo sodišče dokaznemu predlogu obrambe ugoditi ter priče zaslišati.
zastaranje pregona – dejanje organa – pregon storilca – hitri postopek o prekršku – redni sodni postopek
Stališče, po katerem v rednem sodnem postopku o prekršku že dejanja prekrškovnega organa, ki merijo na pregon storilca prekrška, pretrgajo tek zastaralnega roka, izhaja že iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 42. člena ZP-1. V tej določbi ni določeno, da zastaranje pretrga le dejanje organa, pristojnega za odločanje o prekršku, temveč vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Prekrškovni organ je v rednem sodnem postopku pristojen za vodenje predhodnega postopka, v katerem se zbirajo dokazi, potrebni za vložitev obdolžilnega predloga. Jezikovna razlaga je v obravnavanem primeru podprta tudi s teleološko, sistematično in logično razlago določb ZP-1. V rednem sodnem postopku o prekršku se praviloma obravnava pravno in dejansko zahtevnejše oziroma kompleksnejše zadeve, kot v hitrem postopku o prekršku. Nelogično in v nasprotju z namenom in sistematiko ZP-1 bi bila zato razlaga, po kateri, po vsebini ista dejanja prekrškovnega organa, ki so sposobna pretrgati zastaranje v hitrem postopku, niso sposobna pretrgati zastaranja v rednem sodnem postopku. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi za hujša in za pregon zahtevnejša ravnanja veljali ugodnejši pogoji glede pretrganja zastaranja, kot veljajo za pogosto skrajno enostavne dejanske in pravne stanove prekrškov, ki se obravnavajo v hitrem postopku o prekršku.
OZ člen 353. ZPP člen 13, 14. ZKP člen 358-3. URS člen 27.
zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - domneva nedolžnosti
Vrhovno sodišče po ponovnem razmisleku vztraja na stališču iz leta 1982, da je sodišče v primerih, ko odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje v pravdni zadevi, vezano tudi na oprostilno kazensko sodbo in to ne glede na to, ali je bila ta izdana na podlagi prve ali tretje točke 358. člena ZKP.(3) Vsaka pravnomočna obsodilna in oprostilna sodba (tudi odločitev na podlagi 3. točke 358. člena ZKP) pomeni pravnomočno in dokončno odločitev, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno in zato z vidika pravdnega sodišča predstavlja pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja. Takšno razlago narekuje tudi v ustavi varovana domneva nedolžnosti (27. člen Ustave RS), ki ni vezana le na kazenski postopek. Po oceni Vrhovnega sodišča bi sodišče prekršilo domnevo nedolžnosti, če bi v okviru odločitve o obstoju kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja ugotovilo, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, čeprav je bil obdolženi v kazenskem postopku pravnomočno oproščen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustreznega dela - ustrezno delovno mesto
Sodišče druge stopnje ni presodilo, da bi morala tožena stranka tožnici ponuditi zasedeno delovno mesto; nasprotno - razlage tožene stranke, da prostih delovnih mest ni bilo (oziroma da so bila zasedena), ni sprejelo. Obrazložilo je, da tožena stranka za razporejanje delavcev na delovna mesta ni imela zakonite podlage. Da je zakonita podlaga kljub temu obstajala, pa tožena stranka niti v reviziji ni navedla.
Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela prosta delovna mesta, ki so bila za tožnico ustrezna, oziroma le ta niso bila zakonito zasedena, tožnici pa zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ni ponudila, je presoja, da dolžnosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR ni izpolnila in je zato odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pravilna.
sukcesija - pogodba o bančnem depozitu - devizne hranilne vloge - hrvaški varčevalci - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine - odgovornost matične družbe - pristojnosti slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženkina odgovornost za izpolnitev pogodbe o bančnem depozitu ni nasledstveno vprašanje, pač pa civilnopravno razmerje, ki je urejeno v materialnem pravu. Po njem toženka odgovarja za obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njeno podružnico.
Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. V času od 30. 9. 2013 do 4. 11. 2013 torej tožena stranka še ni mogla vedeti za odgovorno osebo za zamudo, kot to zmotno zatrjuje tožnica. Šele ko je izključila odgovornost zunanjega izvajalca ali možnost tehnične napake in se hkrati seznanila z zagovorom tožnice, je ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zavarovalna doba - vštetje časa skrbi za otroka v zavarovalno dobo - skrb za otroka - stalno prebivališče
V zavarovalno dobo se šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi in če je bilo otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede na to, da je bil izpolnjen samo prvi pogoj, ne pa tudi drugi pogoj, je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničin zahtevek. Pri stalnem prebivališču namreč ne gre le za dejansko vprašanje kraja, kjer se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi, temveč tudi za pravni status, ki se pridobi s prijavo stalnega prebivališča in na katerega so se vezale in se še vežejo določene pravice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezno delo - ustrezna zaposlitev - vrsta in stopnja izobrazbe - posebna znanja in veščine
Ustrezna je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem mestu, obenem pa je pomembno tudi to, ali ima delavec dejansko tudi znanja in veščine, ki se zahtevajo in so potrebne za uspešno delo na novem delovnem mestu.
Še posebej, ko gre za vodstvena delovna mesta, delodajalec lahko natančneje določi znanja in veščine, ki jih poleg stopnje in vrste izobrazbe pričakuje od kandidatov. Od njega bi bilo neupravičeno zahtevati, da na delovnem mestu zaposli osebo, za katero oceni, da nima znanj in veščin, ki jih od nje pričakuje in so potrebne za uspešno delo na tem delovnem mestu, kljub temu, da ima ustrezno vrsto in stopnjo izobrazbe.
sklenitev pogodbe - napake volje - grožnja - neobstoječa pogodba - ničnost - meje revizijskega preizkusa - razlogi za revizijo
Tožnik je trdil, da je pogodbo sklenil (bolje: podpisal) pod vplivom groženj, da je bil žrtev izsiljevanja, da zneska (ki naj bi bil posojilo), v resnici ni nikoli prejel in da je takšna pogodba neobstoječa, sicer pa je tudi nična, ker nasprotuje temeljnim načelom in morali.
Obveznost revidenta je, da ta procesnopravna dejstva jasno in določno navede. Brez tega revizijski preizkus, ali je uveljavljan revizijski razlog podan ali ne, sploh ni mogoč.
Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava Vrhovno sodišče (več) ne preizkuša po uradni dolžnosti. Ker pa tu praviloma ni procesnega gradiva, ki bi bilo predhodno potrebno za vsebinski preizkus, marveč so vse prvine za materialnopravno sklepanje praviloma podane že v izpodbijani sodbi, je torej namen pravila o mejah revizijskega preizkusa tu nekoliko drugačen. Edini razumen namen je tu lahko le ta, da stranka iz množice mogočih pravnih vprašanj v izpodbijani sodbi izlušči tista, ki so zanjo sporna ter se nato Vrhovno sodišče lahko nanje poglobljeno osredotoči in poda tudi odgovor. Nikakor pa ne more biti smisel pravila v tem, da bi bilo Vrhovno sodišče vezano na meje strankine pravne argumentacije.