ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 7, 7/1, 26, 28, 34. ZUS-1 člen 75, 75/3. Direktiva 2013/32 / EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/2.
mednarodna zaščita - priznan status - subsidiarna oblika zaščite - preganjanje - glavna obravnava - odločanje na seji - izrek odločbe o priznanju statusa
Sodišče prve stopnje je zadevo obravnavalo pred spremenjenim senatom, vendar je odločalo na seji, in torej ni opravilo glavne obravnave, na kateri bi v ponovljenem postopku izvajalo dokaze na način, ki bi omogočal soočenje izjav stranke z izjavami drugih (kot prič) in s tem ugotavljanje njihove verodostojnosti. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve na izjave, ki jih je tožnica dala na obravnavi (pred drugim senatom). To velja predvsem, ker je bila ravno zaradi načina oprave glavne obravnave v obravnavani zadevi ugotovljena kršitev, zaradi katere je Vrhovno sodišče sodbo razveljavilo.
Za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju, temveč mora biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana. Prosilec mora svojo prošnjo utemeljiti individualno, torej glede na svoje okoliščine oziroma lastnosti.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite. Ne gre torej za dve pravici (za pravico do statusa begunca in pravico do statusa subsidiarne zaščite) in dva samostojna zahtevka, temveč sta to le dve obliki ene pravice, to je pravice do mednarodne zaščite.
dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni konkretizirano - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba
Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revident v reviziji ni konkretiziral, zato niti ni relevantno, da reviziji ni priložil odločbe sodišča prve stopnje, na katero se, v zvezi z navedbo, da naj bi bila sodna praksa sodišč prve stopnje neenotna, sklicuje.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZEKom-1 člen 58, 58/4-3.
dodelitev radijskih frekvenc - rok za začetek oddajanje na novi frekvenci – možnost izgube dodeljene frekvence - ugoditev zahtevi za začasno odredbo – pritožba regulatorja – ugotavljanje okoliščin in dejstev za izdajo začasne odredbe – zaslišanje prič načeloma ni potrebno – tehtanje javne in zasebne koristi
Dodelitev radijske frekvence pomeni za pridobitelja oziroma imetnika določen privilegij oziroma pridobitev pravice oddajanja na določeni radijski frekvenci, ne pa obveznosti, ki mu je naložena in jo je zato dolžan izpolniti in katero izpolnitev bi bilo treba v primeru neizpolnitve zagotoviti z upravno izvršbo s prisilitvijo. Zaradi tega je posledica neuporabe dodeljene frekvence v roku, določenem z odločbo o dodelitvi, neposredno določena že v samem zakonu oziroma s 3. točko četrtega odstavka 58. člena ZEKom-1. Zato bi imela tožena stranka v primeru, da sodišče prve stopnje zahtevane začasne odredbe ne bi izdalo, neposredno podlago oziroma celo dolžnost, da odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi, zato se tudi izkaže za ureditev stanja v obravnavanem upravnem sporu in v izogib nadaljnjim sporom izdana začasna odredba za potrebno in smotrno.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1-a. ZDavP-2 člen 74, 74/3. OZ člen 50.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za odbitek vstopnega DDV - navidezna dobava - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV
Izdani račun še ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, ampak mora biti izkazano, da je bila izdaja računa posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugim davčnim zavezancem.
Ker je revident odbijal vstopni DDV v zvezi z dobavo, ki jo je dejansko opravil sam, zgolj navidezno pa je prikazal, da jo je opravil drug davčni zavezanec, ob upoštevanju tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 ni imel ustrezne podlage za odbijanje vstopnega DDV, zaradi česar mu je bil DDV pravilno in zakonito dodatno odmerjen in naložen v plačilo.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS1015853
ZUS-1 člen 32. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 18, 26, 27, 29. ZPP člen 351.
predaja odgovorni državi članici - mednarodna zaščita - postopki po Uredbi Dublin III - potek roka za predajo - izdaja začasne odredbe - materialno procesno vodstvo
V okviru uporabe drugega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III je okoliščina petmesečnega bivanja pomembna le v zvezi s časom pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito.
Tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu se mora ob primerni uporabi Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zagotoviti materialno procesno vodstvo skladno z drugim odstavkom 351. člena ZPP, ki pomeni tudi izraz temeljnih procesnih jamstev.
V roku iz 29. člena Uredbe Dublin III mora biti predaja prosilca ali druge osebe tudi dejansko opravljena, kar jasno izhaja iz besedila drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Navedeni materialni rok pa je prekluziven in se z njegovim potekom odgovornost prenese na državo članico, ki je podala zahtevo ter navedeni rok zamudila, torej na Republiko Slovenijo. Prav tako je vprašanje pravočasnosti iz navedene določbe uredbe mogoče uveljavljati s pravnim sredstvom, saj je povezano z vprašanjem pravilnosti uporabe navedene uredbe in kriterijev, ki so v njej navedeni (27. člen Uredbe Dublin).
Izpodbijani sklep v svojem izreku ne vsebuje nobene časovne omejitve predaje tožnika Republiki Italiji, ki bi bila skladna z 29. členom Uredbe Dublin III. Res je sicer, da je to vsebovano v obrazložitvi sklepa, vendar pa obrazložitev ne ustvarja pravnih učinkov v razmerju do tožnika. Ker se v upravnem sporu izpodbija izrek sklepa, ki je ustvaril učinke v razmerju do tožnika, pa je mogoče ugotoviti, da le-ta zaradi navedene pomanjkljivosti ter dejstva, da je navedeni rok že potekel, posega v pravni položaj tožnika in ni skladen z Uredbo Dublin III, saj vzpostavlja učinek, ki presega navedeno časovno omejitev iz 29. člena te uredbe.
Izvršitev predaje po Uredbi Dublin III sama po sebi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že sama Uredba Dublin III, ki določa, da če je bila oseba predana pomotoma ali je bila odločitev o predaji na podlagi pritožbe ali ponovnega pregleda razveljavljena po tem, ko je predaja izvedena, država članica, ki je predajo izvedla, osebo nemudoma ponovno sprejme (tretji odstavek 29. člena).
dovoljena revizija - položaj denacionalizacijskega upravičenca - jugoslovansko državljanstvo - vzajemnost - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino
Izpodbijana sodba sledi v praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeni razlagi drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP, po kateri je odločilno, da prejšnji lastnik spada v krog oseb, ki ga zajema FIP.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1, 2/1-7.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zbirno mesto odpadkov - zabojniki - splošna vprašanja o odmikih - pravilnost upravnega postopka - odstop od sodne prakse VS ni izkazan
Splošna vprašanja, na katere dajeta odgovor že ZGO-1 ter prostorski akt za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
V postopku revizije se ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja pravilnosti upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
Če v izpodbijani sodbi stališča, na katerih revidenta gradita vprašanji, niso zapisani, taka vprašanja niso vsebinski vprašanji te zadeve in zato z njimi ni mogoče doseči vsebinske obravnave te revizije.
Ker revidenta nista opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujeta odstop oziroma neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost nista konkretno utemeljila, tudi tega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.
dovoljenost revizije - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vprašanje ni konkretizirano - neenotna sodna praksa ni izkazana
Revident pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji ni konkretiziral. Niti ni navedel in reviziji priložil odločb sodišč prve stopnje, ki naj bi izkazovale neenotno sodno prakso. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Poleg tega v tej zadevi pojem „nevarna žival“ ni bistven za odločitev. Prvostopenjski akt, ki mu je sodišče prve stopnje pritrdilo, namreč ne temelji na ugotovitvi, da je revidentov pes nevarna žival, ampak na ugotovitvi, da gre za nevarnega psa, to je psa, ki je ugriznil drugega psa in se zato, glede na jasno besedilo 9. točke 5. člena ZZZiv, šteje za nevarnega psa.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen 42, 42/6.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - odškodnina v obliki obveznic – vrnitev premoženja na podlagi odplačnega pravnega posla
Ker je predmet revizijske presoje le sodba sodišča prve stopnje, tožnici pa s tožbo nista izpodbijali priznane odškodnine po višini, temveč sta namesto odškodnine uveljavljali vračilo v naravi, ne gre za spor, ki je izražen v denarni vrednosti.
Pravni vprašanji, s katerima tožnici utemeljujeta dovoljenost revizije, nista pomembni po vsebini obravnavne zadeve.
Revizija ni dovoljena niti po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnici namreč le s ponovitvijo zakonskega teksta nista izkazali dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1.
sodna taksa za tožbo v upravnem sporu - oprostitev plačila sodne takse - nesubstancirane pritožbene navedbe
Zgolj z nekonkretiziranimi očitki, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker nima premoženja in ne dohodkov, da bi lahko plačal sodne takse v tem upravnem sporu, poleg tega pa ima zdravstvene težave, s čimer so povezani še dodatni izdatki, pritožnik ne more izpodbiti točnosti dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, ki so utemeljeni na podatkih GURS (vključno s portalom Prostor) in podatkih zemljiške knjige.
Poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe je obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.
dovoljenost revizije - prepozna pritožba v upravnem postopku - vprašanje ni konkretizirano - odstop od sodne prakse VS ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka v reviziji vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča in glede katerega pavšalno uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Njeno nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe in navajanje revizijskih razlogov, brez navedbe konkretnega pravnega vprašanja, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015848
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.
dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.
Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Stranka ne more predlaganja nekaterih dokazov, za katere je vedela že prej, zadržati za primer, če pravočasno predlagani dokazi ne bi zadoščali za dokazovanje njenih trditev oziroma če bi se izkazalo, da njena pravna naziranja (v konkretnem primeru, da je za odpoved pristojen nadzorni svet) niso pravilna.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zagovor delavca - seznanitev z zagovorom - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Tožena stranka zmotno meni, da bi moral tožnik pisni zagovor nasloviti na pooblaščenca tožene stranke, da bi bila vročitev pravilno opravljena. Določba 87. člena ZDR v zvezi z določbo tretjega odstavka 83. člena ZDR, na kateri se tožena stranka sklicuje, ureja vročitev odpovedi oziroma vabilo na zagovor delavcu in se na vročanje pisnega zagovora delavca delodajalcu ne razteza.
Sodišče druge stopnje je pri določitvi datuma razveze pogodbe o zaposlitvi presojalo okoliščine na strani tožene stranke, ki jih je navajala, vendar te okoliščine niso takšne narave, da bi sodišče lahko razvezalo pogodbo o zaposlitvi pred datum zaključka glavne obravnave. Obrazložitev sodišča druge stopnje je res skopa, vendar v okoliščinah tega primera zadošča, upoštevajoč tudi, da tožena stranka drugega dovolj konkretnega datuma za sodno razvezo (razen navedb, na katere je odgovorjeno v nadaljevanju) sploh ni zatrjevala. Datum zaključka glavne obravnave je res skrajni datum, do katerega je na podlagi 118. člena ZDR-1 delovno razmerje mogoče priznati, vendar mora stranka, ki predlaga sodno razvezo, navajati in dokazovati okoliščine, ki upravičujejo sodno razvezo pred datumom zaključka glavne obravnave.
Tožena stranka tudi sicer ni zatrjevala drugih okoliščin, ki bi bile za presojo datuma razveze pogodbe o zaposlitvi pomembne, zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage, da bi pogodbo o zaposlitvi razvezalo pred datumom zaključka glavne obravnave.
zastopanje - pooblastilo za zastopanje - zastopanje brez pooblastila
V skladu s prvim odstavkom 73. člena OZ pogodba, ki jo sklene pooblaščenec brez pooblastila, zavezuje zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani od nasprotne pogodbene stranke uveljavlja izpolnitev pogodbe. V skladu z drugim odstavkom 73. člena OZ ima nasprotna pogodbena stranka zgolj upravičenje, da neupravičeno zastopanega pozove, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Samo v primeru, da neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo pred odpovedjo - delavec pred upokojitvijo
Ker je tožnica po ugotovitvah sodišča toženo stranko že v mesecu marcu 2014 seznanila z informacijo zavoda za pokojninsko zavarovanje z dne 28. 2. 2014, da bo pogoje za starostno upokojitev izpolnila že 10. 7. 2019, upoštevaje pri tem ob sicer dopolnjeni starosti 59 let in 6 mesecev tudi znižanje starosti zaradi skrbi za otroka za šest mesecev, ji je ob podaji sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 10. 10. 2014 do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe. Tako je v času odpovedi že izpolnjevala pogoj za varstvo pred odpovedjo v smislu določb prvega odstavka 114. člena ZDR-1, izključitvenih razlogov iz drugega odstavka tega člena pa tožena stranka ni zatrjevala.
ZPP člen 185, 187. ZFPPIPP člen 442. ZDSS-1 člen 5. ZGD-1 člen 8.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravno nasledstvo - izbrisana družba - vročitev tožbe - soglasje
Tožeča stranka je popravila tožbo pred začetkom pravde tako, da je namesto izbrisane družbe na podlagi spregleda pravne osebnosti navedla družbenika izbrisane družbe.
Tožeča stranka svoj zahtevek zoper družbenike utemeljuje na spregledu pravne osebnosti, na novi pravni podlagi. Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca nista niti delodajalca niti pravna naslednika tožnikovega delodajalca.