ZPP člen 95, 115, 95, 115. ZMZPP člen 8, 12, 20, 27, 8, 12, 20, 27.
uporaba tujega prava - odvetniški stroški - pooblastilo odvetnika - zamudne obresti
Za sprejem prisojenih stroškov je odvetnik upravičen že na podlagi splošnega pooblastila za pravdo (95. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Za sprejem s sodbo prisojenega zneska pa mora, ker gre za posel materialnega prava, imeti odvetnik pooblastilo kot izpolnitveni upravičenec.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni bilo sporno, pravilno uporabilo določbo 219. čl. ZOR, ki je še veljal v času spornega razmerja in se zato na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika.
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ne uživa posesti nepremičnine v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženka pa z uporabo cele nepremičnine krši tožnikovo pravico do uporabe te nepremičnine. S takšno uporabo ima toženka korist. Korist je v brezplačni uporabi tožničinega solastnega deleža.
ZZZDR člen 81a, 81a. Sodni red člen 285, 285/3, 296, 296/4, 285, 285/3, 296, 296/4.
preživnina - postopek
V obravnavanem primeru, ko sodišče vodi postopek v zvezi z zahtevkom za plačilo preživnine v ločenem postopku, tako postopanje ne more vplivati na materialnopravno odločitev v tej zadevi, saj plačevanje preživnine ni pogoj za razvezo zakonske zveze. Vplivati pa tudi ne more na usodo preživninskega zahtevka, saj je jasno, da je bil toženkin zahtevek postavljen pravočasno.
Za motilnost dejanja se ne zahteva volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti. V posestnih sporih pa je pasivno legitimiran tudi tisti, v korist katerega je kdo drug storil motilno dejanje.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi do zneska 4.723.064,77 SIT, nato pa zavrnilo višji tožbeni zahtevek za 4.724.334,00 SIT, torej za znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, čeprav iz obrazložitve izhaja, da je tožbenemu zahtevku sledilo do zneska 7.723.064,77 SIT, višji zahtevek pa zavrnilo kot neutemeljen (razlika bi torej znašala le 1.269,23 SIT).
Zaključilo je, da znaša toženčeva obveznost na dan 31.5.1996 ATS 369.088,57, pri tem pa ni specificiralo, kaj predstavlja navedeni znesek. Izpodbijana sodba torej nima jasnih razlogov o odločilnih dejstvih, to je o višini tožbenega zahtevka, saj iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kaj predstavlja dosojeni znesek.
V tem primeru gre za spor o preživnini med bivšima zakoncema, saj je bila njuna zakonska zveza razvezana in ker ne gre za zakonski spor (spor o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze 406. čl. ZPP) ne pride v poštev določilo 411. čl. ZPP, na katerega se v predlogu sklicuje tožnica. Kadar gre za spor o preživnini med bivšima zakoncema, je za začasno odredbo o preživljanju treba izkazati predpostavke po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
razveza - preživnina - razmerja med starši in otroci - izvedensko mnenje
Glavno vodilo, ki ga je imelo sodišče prve stopnje pred seboj, je, da bodo izpolnjeni pogoji za zdravo dozorevanje obeh mladoletnih deklet, skladen razvoj in primerno usposabljanje za njuno samostojno in zdravo življenje. Tega pa jima oče in mati ne moreta nuditi, zato se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se obe mladoletni deklici dodeli v varstvo in vzgojo rejniški družini.