ZOR člen 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203, 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203.
odškodnina za negmotno škodo - pravnomočna sodba - soodgovornost
Že kazensko sodišče se je ukvarjalo s toženčevo prištevnostjo v času storitve tega dejanja in ugotovilo, da je bil toženec sicer zaradi alkoholiziranosti bistveno zmanjšano prišteven, da pa to ni razlog, ki bi ga lahko toženec uveljavljal v svojo korist, saj se je v to stanje spravil sam. Zato se tudi v odškodninskem sporu ne more razbremeniti odgovornosti po 2. odst. 159. člena ZOR.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK01453
KZ člen 96, 96/2, 213, 213/1, 96, 96/2, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371/1-8, 371, 371/1-8.
rop - nedovoljen dokaz - sila
1.Sodna praksa (sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 156/99 z dne 21.3.2002, I Ips 282/99 z dne 27.2.2003 in I Ips 2/2000 z dne 10.4.2003) se je postavila na stališče, da strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične oz. forenzične preiskave ni nedovoljen dokaz, zato ga je potrebno v okviru proste presoje dokazov ocenjevati kot vsakega drugega.
2.Nikakršnega dvoma ni o tem, da je obtoženec pri svojem dejanju uporabil pištolo, sama okoliščina, ali je ta pištola bila uporabna ali ne in kakšna pištola je to bila, pa na vrsto kazenske sankcije in odmero le-te ne more vplivati. Uporaba sile pri kaznivem dejanju ropa pač ne more biti pogojena z uporabnostjo sredstva, ki ga storilec pri kaznivem dejanju uporabi, temveč je pri tem potrebno ugotavljati, ali je storilec z uporabo tega sredstva, podkrepljeno z grožnjami, dosegel to, da je lahko sam vzel stvar oz. to, da mu je oškodovanec izroči, čemur pa je v obravnavani kazenski zadevi bilo tako. To, da pri obravnavanem kaznivem dejanju ni bila uporabljena fizična sila, pa je za sam obstoj kaznivega dejanja ropa nerelevantno, saj zadošča že uporaba sile, za katero pa ni nujno, da je fizična.
Kaznivo dejanje overitev lažne listine po I. odst. 258. člena KZ je storjeno tedaj, ko obstaja takšno poslovanje pristojnega organa, ko le-ta v okviru svojih pooblastil izda ustrezno listino le na podlagi
storilčevih navedb, pri čemer je storilec zavezan, da poda resnično izjavo, navede resnične podatke oz. resnična dejstva. To pomeni, da to kaznivo dejanje ni podano, če je za izdajo listine predviden
kakršenkoli dokazni postopek, preveritev navedb ali ocena.
Pravilna je dolžnikova pritožbena navedba, da je ugovor po izteku roka vložil pred sprejetjem ZIZ-a, zato za presojo njegove dopustnosti ni mogoče uporabiti pogojev noveliranja 56. člena ZIZ. Drugačna razlaga bi pomenila izgubo pravde dolžnika do tega pravnega sredstva, ne da bi to stranka ob vložitvi vloge vedela. Po določilu 122. člena ZIZ-a se nova oziroma spremenjena določila ZIZ uporabljajo le za tista procesna dejanja strank in sodišča, ki so izvršena po uveljavitvi tega zakona.
Varščina, sedaj, ko je odlog izvršbe, dovoljen na podlagi 3. odst. 71. člena ZIZ, potekel, predstavlja le terjatev, ki jo ima dolžnik do Okrajnega sodišča. Izvršba na denarno terjatev dolžnika oziroma prenos denarne terjatve dolžnika pa je običajno izvršilno sredstvo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (30. člen ZIZ).
Zakon postavlja glede stroškov v ospredje načelo uspeha. Stranke, ki v pravdi propadejo, morajo zato nositi svoje in povrniti tudi nasprotnikove stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Tudi v primeru, če tožnik umakne tožbo, mora zato povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Vendar je določena izjema od tega pravila in sicer gre za situacijo, ko tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Da je podana izjema od splošnega pravila, pa mora trditi in izkazati tožnik, ki je tožbo umaknil.
Stališče, da takse za drugo sodbo ni mogoče terjati, ker je zastarala taksna obveznost za prvo (kasneje razveljavljeno) sodbo, je napačno. Ker v obravnavanem primeru taksa za prvo sodbo sploh ni bila plačana, dolguje tožeča stranka celotno sodno takso za drugo sodbo.
Tožeča stranka je v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu, zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov.
motenje posesti - uporaba materialnega prava - soposest
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa namesto besede soposest uporabilo besedo posest, zato je moralo pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu sklep spremeniti tako, da je besedo posest v prvem in drugem odstavku izreka nadomestilo z besedo soposest.
zapuščinski postopek - sklepčnost tožbenega zahtevka - izločitev v korist potomcev
Ker je sodišče prve stopnje zahtevek tudi meritorno obravnavalo, njegovo stališče, da tožeča stranka ne more pravnoveljavno vtoževati svojih vlaganj, ker tega ni uveljavljala v zapuščinskem postopku, ni relevantno, se pa pritožbeno sodišče s takim stališčem strinja. Tožnik je po materini smrti postal solastnik teh nepremičnin in se kot tak tudi vpisal v zemljiško knjigo. Izločitev bi lahko uveljavljal le do delitve dediščine, do katere je prišlo v tem primeru že v zapuščinskem postopku.