nadzorni svet - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe
Zahtevek predlagateljev za odpoklic člana nadzornega sveta posega v dosedanji pravni status pritožnika kot člana nadzornega sveta, ker je usmerjen v ukinitev tega pravnega položaja in se že zato nanj neposredno nanaša. Na podlagi določila 1. odstavka 30. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo tudi obravnavalo.
Gotovo je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena ob dejstvu, da je tožena stranka sama direktno obvestila tožečo stranko o 222 prekinitvah že sklenjenih zavarovanj in o tem tožeči stranki predložila ustrezne obrazce. S tem, da je do prekinitve zavarovanj zaradi nelojalnega ravnanja tožene stranke že prišlo, pa je po mnenju pritožbenega sodišča izkazan tudi nastanek težko nadomestljive škode, saj teh že prekinjenih zavarovanj ne bo mogoče znova obnoviti.
spor majhne vrednosti - ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko sedaj tožeča stranka trdi, da ni šlo za račun za opravljene sejemske storitve, ampak za obračun zamudnih obresti, napada ugotovitve o dejanskem stanju pred sodiščem prve stopnje, ker pa gre za spor majhne vrednosti, to glede na določilo 1. odst. 458. čl. ZPP ni več dopustno. Kršitev, ki bi bila upoštevna v postopku o sporih majhne vrednosti, in to tudi v pritožbenem postopku, pa ni okoliščina, ki jo izpostavlja tožeča stranka v pritožbi, da namreč sodišče prve stopnje ni zaslišalo zastopnika tožeče stranke o teh dejstvih.
zatrjevanje negativnega dejstva - nastanek razmerja - dokazno breme upnika
Dolžnik je v ugovoru izrecno zanikal nastanek pravnega razmerja z upnikom, nastanek tega razmerja pa mora dokazati upnik in ne dolžnik. Gre namreč za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega dokazno breme ne bremeni dolžnika.
nadzorni svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju - način zahtev predstavnikov delavcev - odpoklic članov - svet delavcev - pravica delavcev do soupravljanja
ZSDU gospodarske družbe ne zavezuje k oblikovanju sveta delavcev. Po 8. členu ZSDU je izvolitev sveta delavcev namreč pravica in ne obveznost delavcev v gospodarski družbi. Delavci gospodarske družbe lahko izvolijo svet delavcev ali pa tudi ne. Ni pa v prej citiranem zakonu nobene določbe, iz katere bi izhajalo, da v primeru, če svet delavcev v gospodarski družbi ni oblikovan, taka družba oziroma da delavci v taki družbi ne morejo uveljaviti svoje ustavne pravice do soupravljanja, torej pravice imeti predstavnike v organih družbe. Zato v situaciji, kakršna je bila pri nasprotni udeleženki, ko svet delavcev ni oblikovan in ko so delavci svojo voljo, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe izrazili tako, da so na neposrednih volitvah izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet družbe, torej so jih izvolili na enak način, kot bi izvolili člane sveta delavcev, ni mogoče zaključiti, da je tako izražena volja, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe, nezakonita in pravno neučinkovita.
ZGD člen 359, 359-1, 361, 361-3, 359, 359-1, 361, 361-3. ZSDU člen 17, 17.
nadzorni svet - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - ničnost skupščinskega sklepa - ničnost sklepa skupščine zaradi nezakonitega imenovanja predstavnika delavcev
V ZSDU ni podlage za sklepanje, da je izjava volje delavcev gospodarske družbe, uresničiti svojo pravico, imeti delavske predstavnike v organih upravljanja družbe, nezakonita, če tako pravico uresničijo tako, da imenovanje svojih predstavnikov izvedejo na neposrednih volitvah oziroma po načinu in postopku, po katerem bi sicer izbrali svet delavcev (kandidate je predlagal reprezentativni sindikat in tudi postopek izvolitve je izvedel ta sindikat) oziroma, da delavci na tak način ne smejo imenovati delavskih predstavnikov v nadzorni svet.
Sodna praksa je enotna o tem, da predhodni predlog pravobranilstvu po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, v postopku pred sodišči ni procesna predpostavka.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
V obravnavani zadevi izvedenec v stroškovniku ni dokazal, da bi zbral in proučil obvezno dodatno dokumentacijo po 2. točki I. odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je ovrednoteno z 200 točkami, ko jih je zahteval izvedenec. Prav tako ni utemeljil svojega zahtevka glede višine priglašenih točk za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s I. odstavkom 47. člena Pravilnika. Naloga izvedenca je, da glede na določbe Pravilnika izkaže utemeljenost priglašenih stroškov in nagrade že v samem izvedenskem mnenju oz. v stroškovniku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK01454
KZ člen 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1. ZKP člen 407, 407/1, 407, 407/1.
enotna kazen - stek kaznivih dejanj
Res je sicer, kar v pritožbi navaja obsojenec, da je mogoče enotno kazen po določbah 1. odst. 407. čl. ZKP izreči tudi v primeru, če je bila kazen iz ene pravnomočne sodbe že prestana, vendar pa samo takrat, če je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odst. 48. čl. KZ, to je, da je bilo obsojencu v poznejši sodbi sojeno za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji sodbi, ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni zapora.