ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - naslov dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo
Ker upnik v roku ni dopolnil predloga za izvršbo z navedbo pravilnega dolžnikovega naslova, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog zavrglo.
prodajna pogodba - pravice kupca - izročitev stvari - lastninska pravica - plačilo kupnine
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL22981
KZ člen 169, 169/3. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - razžalitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje ni podrobno analiziralo obdolženčevega pisanja o zasebnem tožilcu, predvsem ne v zasebni tožbi izpostavljenih trditev, ki naj bi pomenile ne le razžalitve, pač pa tudi izraz zaničevanja do zasebnega tožilca, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Ker je dokazan namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice prenehalo ob njegovi izselitvi iz stanovanja. S tem je prenehala tudi pravica podstanovalca, izvirajoča iz podstanovalske pogodbe, še uporabljati to stanovanje.
pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odložni pogoj - neizpolnitev pogoja - splošni učinki pogodbe
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od bodočega negotovega dejstva: pogodba bo začela delovati (učinkovati) šele, ko bo izpolnjeno neko ob njeni sklenitvi še negotovo dejstvo, in sicer z učinki za nazaj (ex tunc). Pri pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, je tako treba ločevati med sklenitvijo pogodbe in učinkovanjem pogodbe; slednje je odvisno od spolnitve pogoja.
Azbestni prah je nevarna stvar in njegovo daljše, neposredno vdihavanje občutno škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni azbestoze pri tožniku, nastale zaradi opisanega vplivanja azbestnega prahu pri delu, ki ga je opravljal, pomeni škodo, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnica te nevarne stvari v času škodnega dogodka in je zato odškodninsko odgovorna.
Neutemeljeno zagovornica navaja, da se obtoženi G. ni zavedal protipravnosti svojega ravnanja, češ, da je zamenjal cigarete, ki so jih vsi skupno pridobili na protipraven način in je bilo tako tudi mamilo namenjeno vsem. Da je kakršnakoli dejavnost z mamili protipravna in prepovedana je splošno znano, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da se G. protipravnosti svojega ravnanja ni zavedal.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi, da so izpolnjeni vsi elementi očitanih kaznivih dejanj obtoženemu G. z omogočanjem uživanja mimil drugim, ko je G. mamilo zamenjal za cigarete in prinesel ostalim tako, da so ga skupno zaužili in tako tudi drugim z eno izmed izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja omogočil uživanje mamil. Takšno ravnanje predstavlja pomoč drugim pri uživanju mamil, ki ga je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in so zato v ravnanju obtoženega G. tudi podani vsi znaki treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika.
glavna obravnava - preložitev naroka - preklic naroka - sodba na podlagi izostanka
Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj določenim pričam, ki so potrdile prodajo mamila s strani obtoženke, verjame, obrazložilo pa je tudi dovolj prepričljivo, zakaj ne verjame obtoženki in kupcu.
Ogroženost in prestrašenost gostvov v gostilni izkazuje tudi dejstvo, da ti iz razloga, ker poznajo obdolženega kot nasilnika, oškodovancu, ki ga je pretepal, v strahu niso priskočili na pomoč, čeprav jih je ta zanjo prosil.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
Ni potrebno, da je preklic oporoke izjavljen v isti obliki kot jo ima oporoka. Če pa je preklic oporoke neveljaven, ker nima oblike, ki jo zakon predpisuje, ko oporočitelj ne zna ali ne more brati, je tudi oporoka takšnega oporočitelja, ki ni sestavljena v obliki, kot jo določa 66. člen ZD, neveljavna.
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice - protipravna premoženjska korist - pridobitni namen
Sodišče prve stopnje je navedlo več okoliščin, zaradi katerih je utemeljeno ostalo v dvomu, ali si je obtoženka res hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist, ko je kot imetnica tekočega računa prekoračila pridobljeni limit. Okrožni državni tožilec si je v razlogih pritožbe navedel nekaj konkretnih okoliščin, ki naj bi kazale na to, da naj bi obdolženka imela namen pridobiti protipravno premoženjsko korist. Te okoliščine pa je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v dvomu odločilo v obtoženkino korist.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorni postopek se šteje kot celota; zato je potrebno tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izdan na podlagi ZIP, presojati po določilih ZIP, ki (razen pri ugovoru po izteku roka) ni zahteval, da je ugovor obrazložen.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, v katerem dolžnik navaja (in kateremu prilaga dokaz za svoje navedbe, v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), da je njegova obveznost delno ugasnila (s plačilom upniku) po izdaji sklepa o izvršbi, je potrebno šteti kot ugovor po izteku roka (2. odst. 61. člena ZIZ), ki se lahko vloži po izteku osmih dni.
neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti obrazložen; če ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, sodišče prve stopnje postopa po 5. odst. 62. člena ZIZ in ne po 2. odst. 62. člena ZIZ.