ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Glede na to, da je bil izvršilni naslov-sodba izdana v letu 1995, zatrjevana plačila pa so bila izvršena v letih 1992 in 1993, dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. tč 50. člena ZIP), niti ni izkazal nobenega drugega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
prejšnja in poznejša oporoka - napotitev na pravdo - veljavnost oporoke
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, da bo izpodbil veljavnost ali vsebino oporoke. Če so oporoke formalnopravno veljavne, jih je treba obravnavati enotno, kot eno izjavo poslednje volje oporočiteljice.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - znatnejša škoda
Izkaz verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je naveden v 1. odst.
71. člena ZIZ, je seveda pogoj tudi za odlog iz razlogov po 2. odst.
71. členu ZIZ, v katerem so opisno ("ko so za to podani posebno upravičeni razlogi") zajeti še primeri, ki niso našteti v 1. do 8. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ.
Če dolžnik ne uspe izkazati verjetnosti nastanka znatnejše škode, ne izpolni bistvenega zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 71. člena ZIZ.
V primeru, da sodba o odločilnem dejstvu nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke prvega odstavka 354. člena ZPP.
pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odložni pogoj - neizpolnitev pogoja - splošni učinki pogodbe
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od bodočega negotovega dejstva: pogodba bo začela delovati (učinkovati) šele, ko bo izpolnjeno neko ob njeni sklenitvi še negotovo dejstvo, in sicer z učinki za nazaj (ex tunc). Pri pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, je tako treba ločevati med sklenitvijo pogodbe in učinkovanjem pogodbe; slednje je odvisno od spolnitve pogoja.
glavna obravnava - preložitev naroka - preklic naroka - sodba na podlagi izostanka
Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
Prvo sodišče je povsem utemeljeno zaključilo, da sta tako I.
T. kot kasneje kupec D. (v izjavi imenovan M.) K. razpolagala z informacijami o prodaji toženčeve nepremičnine zaradi aktivnosti tožnika. V konkretnih okoliščinah in glede zadevnega posla je I.
T. ne glede na to, da je bil sicer stranka tožnika, nastopal kot njegov podposrednik. Posredniška pogodba o tem sicer nima izrecnih določb, kar pa tudi pomeni, da takšen prenos posredniškega posla na podposrednika ni bil posebej prepovedan.
Ni potrebno, da je preklic oporoke izjavljen v isti obliki kot jo ima oporoka. Če pa je preklic oporoke neveljaven, ker nima oblike, ki jo zakon predpisuje, ko oporočitelj ne zna ali ne more brati, je tudi oporoka takšnega oporočitelja, ki ni sestavljena v obliki, kot jo določa 66. člen ZD, neveljavna.
Glede na ugotovljeno nevarnost za druge udeležence v prometu in obtoženčevo nediscipliniranost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je obtoženca potrebno izločiti iz prometa za daljšo dobo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, zaradi česar je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije obtožencu zvišalo na osem mesecev.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj določenim pričam, ki so potrdile prodajo mamila s strani obtoženke, verjame, obrazložilo pa je tudi dovolj prepričljivo, zakaj ne verjame obtoženki in kupcu.
Obtoženca naj bi bila del združbe, katera naj bi se že dalj časa ukvarjala s prevozom izjemno velikih količin heroina (po obtožnici preko 345 kg) preko Slovenije v različne evropske države, kar že samo po sebi nedvomno napotuje na sklep o realni nevarnosti ponovitve takšnih kaznivih dejanj ter je zato odrejen in podaljšan pripor nujno potreben zaradi varnosti ljudi.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP/99, ki spor iz najemnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno sodišče za sojenje v sporu okrožno sodišče.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U.K., ki pa je ugovoru ni priložila.
Za spremembi pravnomočnih sodb dveh okrajnih sodišč, ki sta obsojenemu izrekli kazni zapora in izrek enotne kazni, je pristojen okrajni sodnik tistega sodišča, ki je izreklo najvišjo kazen zapora.