Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, katerih obstoj je potreben za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem, ki je nato lahko podlaga za zavrnitev negatornega zahtevka. Zakona določa dva pogoja, ki sta potrebna za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem in sicer, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let in da lastnik služne stvari temu ni nasprotoval.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
V sklepu, s katerim odloči sodišče o načinu upravljanja, vzdrževanja in uporabe z nepremičninami, ki so skupno premoženje razvezanih zakoncev, mora sodišče odločiti tudi, v kakšnem sorazmerju nosita zakonca breme stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.
2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.
Ni razlogov za dvom o tem, da je taksni zavezanec prejel opomin za plačilo sodne takse in ker taksne obveznosti ni pravočasno poravnal, je dolžan poleg dolgovane takse plačati še pribitek kazenske takse.
Potrebne izvršilne stroške odmeri sodišče v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Preveč plačano takso lahko taksni zavezanec zahteva nazaj s posebnim predlogom.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Upnik ni navedel razlogov zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, svoje trditve, ki jih je podal v odgovoru na ugovor pa bo lahko uveljavljal in dokazoval v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem.
V odškodninskem sporu je tožeča stranka dolžna v pogajanjih pred pravdo jasno povedati, katere ponujene zneske sprejema in zahtevati tudi njihovo izpačilo. V nasprotnem primeru ni mogoče očitati toženi stranki, da je dala povod za tožbo in da je zato dolžna nositi stroške postopka, v katerem je tožbeni zahtevek takoj pripoznala.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - redovne kazni - kaznovanje zagovornika - opomin - vodstvo glavne obravnave - denarna kazen - zavlačevanje postopka - pravice obrambe - dokazni predlog
Pritožnikove navedbe, češ da je s tem, ko je vskočil v besedo predsednici senata z opozorilom, da njeno vprašanje priči ni na mestu, le komentiral vprašanje predsednice senata z namenom, da se pravočasno razčisti, ali je njeno vprašanje sploh potrebno, kažejo na neupoštevanje ali morda celo nepoznavanje določb Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo vprašanja vodstva glavne obravnave in zagovornikove pravice v dokaznem postopku. Zagovoronikov "komentar" v navedenih okoliščinah je bil nedopusten in moteč za red na glavni obravnavi, zaradi česar je bil opomin predsednice senata utemeljen.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.