Z 2. odstavkom 321. člena ZPIZ/92 je bila podaljšana veljavnost predpisov in splošnih aktov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot pravnega prednika toženca (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), dokler ne bodo sprejeti akti po 1. odst. 321. člena ZPIZ/92. Ker v času postopka še ni bil sprejet nov seznam telesnih okvar (3. odst. 152. člena ZPIZ/92), je potrebno uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ št. 38/83 in 66/89), katerega veljavnost je bila skladno z 2. odst. 321. člena ZPIZ/92 podaljšana.
solidarnostna pomoč - zapadlost - zakonite zamudne obresti
Pravice do solidarnostne pomoči za leto 1994 tožnik ni pridobil le enkrat do februarja 1994, temveč je imel do te pomoči pravico celo leto 1994, glede na to, da je bil celo leto v bolniškem staležu in glede na to, da mu je solidarnostna pomoč glede na tedaj veljavno panožno kolektivno pogodbo pripadala že v primeru bolezni nad 30 dni. Datum zapadlosti solidarnoste pomoči, razen izjemoma v nekaterih kolektivnih pogodbah, ni določen. Zato se je v takem primeru mogoče opreti le na pravila o zamudi dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti, kar določa 2. odstavek 324. člen ZOR. Delodajalec je v zamudi šele, ko je delavec od njega izplačilo solidarnostne pomoči zahteval. Če je v kolektivnih pogodbah za gradbene dejavnosti iz leta 1991, 1994 in 1998 določeno, kdaj je delavec sploh upravičen do solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni (nad 30 dni oziroma nad 6 mesecev in več), s tem še ni določen datum zapadlosti, temveč le minimalno obdobje, po katerem je delavec sploh upravičen do solidarnostne pomoči.
ZPIZ člen 260, 260/1, 260, 260/1. ZDSS člen 23, 34, 23, 34. ZPP člen 274, 274.
invalidsko zavarovanje - pravni interes
ZPIZ/92 v 1. odst. 260. člena določa, da je zoper odločbo, izdano na drugi stopnji in zoper odločbo, izdano v reviziji, če je z njo odločba prve stopnje spremenjena, zagotovljeno sodno varstvo. Ker ima stranka na podlagi materialnega predpisa s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravico, da zahteva presojo zakonitosti dokončne odločbe pred socialnim sodiščem, zavarovancu ni potrebno izkazati pravnega interesa oz. pravne koristi. Ni mu mogoče omejiti oz. odvzeti pravice za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo organa, ki je o pravicah zavarovanca odločal ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku.
V skladu z 2. alinejo 7. odst. 25. čl. ZLPP delavci prosto razpolagajo z zneski za namen lastninskega preoblikovanja obračunanih in neizplačanih plač, od katerih so bili plačani davki in prispevki.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 37/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zdravstveno zavarovanje - oploditev z biomedicinsko pomočjo - financiranje iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja - razlaga zakona - odločba Ustavnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je sicer uporabilo 2. odst. 37. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da imajo ženske pravico do zunajtelesne oploditve in sicer do največ 4 poskusov v rodnem obdobju za vsak porod in pravilno ugotovilo, da je bila omejitev na 4 poskuse določena s spremembami pravil (objavljenimi v Ur. l. RS št. 39/96), ki so se pričele uporabljati 1.9.1996. Prav tako je pravilno ugotovilo, da je bila ta določba z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-204/98 z dne 30.9.1998, razveljavljena, kolikor velja tudi za poskuse zunajtelesne oploditve, ki so bili opravljeni pred 1.9.1996. Vendar je napačno zaključilo, da se poskusa zunajtelesne oploditve, opravljena v decembru 1997 in v maju 1998, ne vštevata v kvoto 4 poskusov, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj je US RS v obrazložitvi navedene odločbe posebej opozorilo, da se v kvoto štirih poskusov, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, vštevajo le poskusi, opravljeni po začetku uporabe 2. odst. 37. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (1.9.1996).
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - disciplinska obravnava
Tožnik se je v času uvedbe disciplinskega postopka nahajal v bolnišnici. Ker mu je bilo pisno gradivo v zvezi z disciplinskim postopkom poslano na naslov bolnišnice in vročeno preko njegove fizioterapevtke, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev disciplinskega postopka, če tožnik poslanega gradiva sploh ne bi prejel oz. pred obravnavo z njegovo vsebino ne bi bil seznanjen. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je bil z zahtevo in z vabilom seznanjen, vendar na disciplinsko obravnavo ni mogel pristopiti, ker takrat zaradi zdravljenja ni imel izhoda. Zato je zmoten zaključek, da mu je bila s takšnim načinom vročanja bistveno kršena pravica do obrambe v disciplinskem postopku. Čeprav tožnik v času naroka disciplinske obravnave zaradi zdravljenja ni imel izhoda iz bolnišnice, je ostalo nerazčiščeno, če je sploh podal prošnjo pri pristojnih delavcih bolnišnice, pa mu izhod zaradi obravnave ni bil odobren oz. so bile za njegov neizhod podane druge okoliščine.
ZOR člen 210, 210. ZSV člen 40, 40/1, 40/2, 40/2, 40, 40/1.
neupravičena pridobitev - verzija
Denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) je javnopravna dajatev, ki jo je mogoče pridobiti in izgubiti le na podlagi posamične upravne odločbe pristojnega izvajalca, ki je pri izvrševanju pravnih pooblastil glede pravic, obveznosti in pravnih koristi posameznika dolžan postopati po ZUP-u. Dokler odločba o priznani pravici v upravnem postopku ni spremenjena, odpravljena ali razveljavljena, ni pogojev za izdajo ugoditvene sodbe glede vračila izplačanih zneskov, tudi če bi bile izkazane spremenjene okoliščine oz. razlogi iz 40. člena ZSV, ker ne bi šlo za neupravičeno izplačilo na podlagi upravne odločbe, ki bi kasneje odpadla, kar je bistveno za verzijo.
dokazovanje dejstev - listina, sestavljena v tujem jeziku - listine kot dokazi
Sodišče je kot odločilna dokaza za ugotovitev obstoja delovnega razmerja v času trajanja vsaj štirih let upoštevalo potrdili podjetja Z.P. d.d.. Pri tem ni upoštevalo, da gre za tuje listine, za katere glede dokazovanja veljajo posebna pravila. Zasebne listine (potrdili podjetja Z.P. d.d.) se morajo praviloma predložiti v izvirniku, nasprotna stanka pa se mora o pristnosti listine izjaviti. Če se oporeka pristnost listine, je treba pristnost dokazati, pri čemer je dokazno breme, da je listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila. V skladu z določbo 2. odst. 226. čl. ZPP mora stranka listini, ki je sestavljena v tujem jeziku, priložiti tudi overjen prevod. Tuja javna listina ima enako dokazno moč kot domača javna listina le v primeru, če je po predpisih overjena in če je podana vzajemnost, razen če ni z mednarodno pogodbo določeno kaj drugega (225. čl. ZPP). Ker sodišče prve stopnje teh pravil o dokazovanju ni upoštevalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - pisni sporazum o zahtevku iz delovnega razmerja
Tožnica je z vlogo predlagala predsedniku uprave sporazumno prenehanje delovnega razmerja in razrešitev delovnih dolžnosti z dnem 31.8.1999. Predsednik uprave tožene stranke na takšno tožničino ponudbo ni reagiral z ustreznim pisnim odgovorom oz. odločitvijo, da je tožničin predlog sprejel. Čeprav je v nadaljevanju pristojna referentka zaključila tožnici delovno knjižico z dnem 31.8.1999, navedeno ne more nadomestiti pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja na določen datum, saj bi o tem moral v takšni obliki odločiti le pooblaščeni organ tožene stranke.
Tožeča stranka je uveljavljala od toženca plačilo odškodnine za najemnino gradbenega odra, ki ga je toženec dvignil v skladišču tožeče stranke in ki naj bi ga uporabljal od 18.3.1992 do 1.4.1992. Vendar pa je bil ta oder dan brezplačno na posodo A. G., ki je tožeči stranki pridobil delo na objektu. Izposoja gradbenega odra je pozitivno vplivala na poslovanje tožeče stranke, saj je zaradi toženčevega ravnanja tožeča stranka pridobila delo. Tožeča stanka ni dokazala, da bi ji zaradi toženčevega ravnanja nastala kakšna škoda. Zato ni podana materialna odgovornost toženca v smislu 70. člena ZTPDR.
pokojninsko zavarovanje - upravni postopek - obnova postopka - rok - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnovo predsodnega upravnega postopka je mogoče uspešno uveljavljati le, če so izpolnjene predpostavke iz ZUP-a, torej da je predlog za obnovo vložen v predpisanem objektivnem in subjektivnem roku in da je izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov. Ker je bil predlog vložen po preteku 5-letnega objektivnega roka, je bil v predsodnem postopku zakonito zavržen.
Tožnici nista upravičeni do povračila stroškov disciplinskega postopka, saj jih s tožbo nista vtoževali, čeprav predstavljajo škodo, nastalo pred sodnim postopkom. Po končanem sodnem postopku teh stroškov ni mogoče priglasiti kot stroške pravdnega postopka v smislu 151. člena ZPP, ker niso nastali med postopkom pred sodiščem ali zaradi njega.
Ker se je tožnica upokojila v letu 1998, ji je toženec pokojnino pravilno preračunal tako, da je upošteval negativno uskladitev pokojnin uveljavljenih v letu 1998 za - 15,23%. Pravna podlaga za to je podana v sklepu Upravnega odbora ZPIZ Slovenije (Ur. l. RS, št. 13/98) v zvezi z 21. členom novele ZPIZ/92. S to novelo je bil spremenjen 161. člen ZPIZ/92, ker bi bile sicer pokojnine, uveljavljene po 1.1.1998, višje od pokojnin, ki so jih zavarovanci z enako pokojninsko dobo in enako pokojninsko osnovo uveljavili do navedenega datuma.
Ker je toženec trdil, da je sodnik porotnik v predhodnem postopku med tožniki in tožencem sodeloval kot inšpektor za delo, ta pa se ni spominjal, ali je sodeloval ravno v tem sporu, je pa priznal, da je toženca kot delovni inšpektor večkrat obravnaval, je podan izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP (če je sodnik ali sodnik porotnik v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom). Na ta izločitveni razlog mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti.
Delavec mora ravnati v skladu z določbami 83. člena ZTPDR, če ni zadovoljen z oceno delovne uspešnosti. Zahtevek iz naslova delovne uspešnosti ni čisti denarni zahtevek in zato ni mogoče direktno sodno varstvo.
Svet zavoda ni pristojni organ za odločanje o pritožbi zoper sklep o izbiri kandidata za direktorja. Zato je sodišče utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke z dne 13.4.2000, s katerim je svet zavoda tožene stranke razveljavil lasten sklep o izbiri direktorja. Zavod je pri odločanju o izbiri direktorja vezan na sprejeti sklep in tega sklepa ne more razveljaviti v zvezi z pritožbo neizbranega kandidata na škodo izbranega kandidata brez njegovega soglasja. Neizbrani kandidat, ki ni zadovoljen z izbiro, ima pravico zahtevati le direktno sodno varstvo pri pristojnem sodišču, kot to določa 36. člen ZZ.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL48462
ZZK člen 13, 66, 66/2. PVZK člen 21, 22.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - skupna hipoteka - zemljiška knjiga - vpis hipoteke - glavni zemljiškoknjižni vložek - stranski zemljiškoknjižni vložek
Skupna hipoteka ni zgolj navadna vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah. Sodišče, kjer se vodi glavni vložek je zato pristojno tudi za posamezna procesna opravila, ki se nanašajo na stranski vložek.
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Tak zahtevek dajalca socialne pomoči pa ni denarna terjatev do zapuščine, temveč dajalec pomoči s tem zahtevkom izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Za denarno terjatev do zapuščine gre le tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. člena ZD.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do odkupa stanovanja
4. odst. 128. čl. SZ res določa, da postopek v primeru spora o upravičenosti zavrnitve sklenitve kupoprodajne pogodbe sproži prejšnji imetnik stanovanjske pravice v 15 dneh po zavrnitvi, vendar pa ta rok ni prekluziven, temveč le instrukcijski.