Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND) člen 40, 40-4.
solidarnostna pomoč - pogoj
Glede na namen solidarnostne pomoči in upoštevajoč razlago komisije z dne 26.6.2000 obveznost delodajalca nastane z izpolnitvijo pogojev iz 4. točke 40. člena KPND, torej s potekom 3 mesecev odsotnosti z dela zaradi bolezni. Delavcu ni potrebno niti posebej uveljavljati pravice do izplačila solidarnostne pomoči niti za to pridobiti mnenja sindikata, ker je dolžan delodajalec sam izplačati solidarnostno pomoč takoj, ko ugotovi, da je delavec začasno zadržan z dela več kot 3 mesece zaradi bolezni.
V prid izhodišču pritožbenega sodišča je predvsem v pogodbi dogovorjeni način, kako tožeča stranka, ki je davčna zavezanka, uveljavi svojo (premoženjsko) pravico do deleža na "skupnem neto prihodku" iz razmerja s toženo stranko, ki je prav tako davčna zavezanka: namreč izdaja računa toženi stranki, ki mora obvezno vsebovati podatke, predpisane z ZDDV (prim. 34. čl. ZDDV). Račun tožeča stranka izda na podlagi obračuna, ki ga pripravi tožena stranka (prim. npr. 7. čl. pogodbe 1055/090, priloga A 5). Plačilo računa pa bo imelo za posledico prenehanje pravice tožeče stranke do deleža na "skupnem neto prihodku" za neko obračunsko obdobje zaradi izpolnitve (ene izmed) obveznosti tožene stranke do tožeče stranke po spornih pogodbah. Delitev "skupnega neto prihodka" iz naslova zaračunane pogovornine med pravdni stranki v razmerju 30% : 70 % (oz. 40 % : 60 %) pa že po logiki stvari same predpostavlja, da sta njuna deleža enako (na enak način) obremenjena z DDV. Povedano drugače, če naj bo 30 % (oz.40 %) delež, kolikor pripada tožeči stranki z gledišča obremenitve z DDV "neto" (ona namreč zaračunava 19 % DDV na skupaj dogovorjeno ceno storitve končnim uporabnikom storitev ene in druge pravdne stranke), ni logično, da bi bil preostali delež, ki gre toženi stranki, v tem pogledu "bruto", kar trdi tožena stranka.
V postopku za obravnavo predloga za obnovo postopka se ne odloča o samem sporu, zato se tudi ne izvajajo dokazi, s katerimi se utemeljuje oz. izpodbija tožbeni zahtevek, temveč se zgolj presoja utemeljenost ponovnega sojenja že pravnomočno razsojene zadeve. Izvajanje dokazov in ugotavljanje obstoja dejstev je namreč predmet rednega sodnega postopka in ne postopka z izrednimi pravnimi sredstvi.
Kdo je "plovbni agent" v plovbnem agencijskem poslu, opredeljuje 680. čl. Zakona o pomorski in notranji plovbi (Ur. l. SFRJ, št. 22/77 s spremembami, v nadaljevanju ZPNP). Tako se po pogodbi o plovbnem agencijskem poslu plovbni agent zavezuje, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in na račun naročitelja opravljal plovbne agencijske posle. Ti so definirani v 682. čl. ZPNP kot posli v zvezi s pomaganjem, posredovanjem in zastopanjem, ki se nanašajo na plovbo in izkoriščanje ladij.
Pobotu zaradi te njegove bistvene značilnosti seveda ni moč pripisati pomena plačila, kot to zmotno meni pritožnik. :
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02014
ZIZ člen 268, 272, 272/2. ZDR člen 85, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 108. ZDSS člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - direktor - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - poprava vloge - sredstvo izvršbe - predmet izvršbe
Tožnik je bil razrešen s funkcije direktorja tožene stranke dne 30.1.2003, dne 25.2.2003 pa ga je tožena stranka obvestila, da bo najkasneje v roku 30-ih dni podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker nima potreb po njegovem delu in mu 7.3.2003 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/2002. Ker tožnik ne zatrjuje, da potreba po njegovem delu še obstaja, verjetnost terjatve ni izkazana. Njegovo zatrjevanje, da obstaja potreba po delu direktorja, ni odločilno, saj je bil s te funkcije razrešen.
268. člen ZIZ določa, da ima v primeru, kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ta sklep naravo sklepa o izvršbi. Zato morajo biti v takšnem sklepu oz. že v predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni med drugim tudi sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ravnati v skladu z določbo 108. člena ZPP, v zvezi z določbo 17. člena ZDSS.
trajno presežni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto
Delodajalec ima pravico določati organizacijo svojega dela in zato ukiniti določeno delovno mesto. Zaradi ukinitve delovnega mesta postane delo delavca trajno nepotrebno, zato mora delodajalec v okviru postopka razreševanja presežkov delavcev določiti ukrepe za preprečitev ali omilitev prenehanja delovnega razmerja delavcem, med takšne ukrepe pa lahko spada tudi razporeditev delavca na drugo delovno mesto.
Ker je tožena stranka zaradi ukinitve delovnega mesta "ekonom" v postopku razreševanja trajno presežnih delavcev tožnika razporedila na delovno mesto "KV kuhar", pri čemer je tožnik izpolnjeval pogoje zahtevane stopnje in vrste strokovne izobrazbe za zasedbo tega delovnega mesta, je razporeditev zakonita. Dejstvo, da se določena dela, ki so se opravljala v okviru ukinjenega delovnega mesta "ekonom", opravljajo na drugem delovnem mestu, ne pomeni, da ni obstajala potreba po ukinitvi delovnega mesta "ekonom".
ZUN člen 76b, 76b, 76b. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
odškodninska odgovornost
Toženec ni imel ustreznega upravnega dovoljenja za odstranitev gramoza s prodišča reke, zato gre pri tem za nedovoljen poseg v prostor, kar pomeni, da je na podlagi takrat veljavnega 76 b. člena ZUN odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, pri čemer se odškodninska odgovornost presoja po splošnih načelih odškodninskega prava.
ugovor zoper obtožnico - opis kaznivega dejanja - zemljiška knjiga
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da naj bi obtoženca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto oškodovanca glede zemljiško-knjižnega stanja, ki je pravna lastnost nepremičnine, ne gre za kaznivo dejanje goljufije po čl. 271/1 in 2 KZ. Zato je odločitev sodišča 1. stopnje o nedopustnosti obtožnice in o ustavitvi kazenskega postopka pravilna.
Okrožno sodišče se lahko izreče po uradni dolžnosti za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odstavek 19. člena ZPP). Predhoden preizkus tožbe je del priprav za glavno obravnavo, ki poleg tega obsegajo še vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave (2. odstavek 269. člena ZPP). Sodišče res takoj po prejemu tožbe presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi (1. odstavek 17. člena ZPP), kar pomeni, da mora to storiti v prvi fazi, to je fazi predhodnega preizkusa tožbe, ta pa traja do vročitve tožbe tožencu v odgovor. Sodišče prve stopnje je o svoji pristojnosti odločalo v prvi od teh faz in o njej odločilo pravilno, saj je lahko pri tej presoji upoštevalo tudi delni umik tožbe, do katerega je prišlo neposredno po vložitvi tožbe in še vedno v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Sodišče prve stopnje je tako imelo podlago za svojo odločitev v 2. odstavku 274. člena ZPP in do ustalitve pristojnosti v skladu s 3. odstavkom 17. člena ZPP v tej fazi še ni moglo priti.
lastninjenje - delitev premoženja - premoženje občine - nepremičnine - aktivna legitimacija občine
Iz 2. člena ZLS ni mogoče sklepati, da občina ni naslednica nepremičnega premoženja, ki leži na njenem območju. Pri odločanju o aktivni legitimaciji občine je zato potrebno upoštevati tiste določbe, s katerimi je bilo urejeno lastninsko preoblikovanje dosedanje družbene lastnine v lastnino z znanimi titularji, ki je potekalo v času po uveljavitvi Ustave RS iz leta 1991. Pri odločanju o aktivni legitimaciji je zato pomembna ta zakonodaja, medtem ko ZLS ni vseboval odločb o razmerjitvi lastnine med državo in občinami, katerim je tudi po spremembi lokalne samouprave še ostalo določeno nepremično premoženje.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predhodni preizkus tožbe - pravni interes
Podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ni sodna poravnava, temveč ima po zakonu le moč sodne poravnave (2. odst. 251. člena ZIP). Zato ima po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (zdaj 1. točka 2. odst. 17. člena ZIZ) lastnost izvršilnega naslova. Procesni učinek takšnega sporazuma strank je njegova neposredna izvršljivost. Zaradi te procesne lastnosti ni mogoče voditi nove pravde glede terjatve, o kateri je bil tak sporazum sklenjen, saj tožnik za takšno tožbo ne more imeti pravnega interesa (274. člen ZPP).
sosedsko pravo - imisije - negatorna tožba - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Pri uveljavljanju pravnega varstva pred imisijami s sosednjega zemljišča ni pomembno, ali je zgradba zgrajena v skladu z izdanimi upravnimi dovoljenji in ali je odmik od meje takšen, da omogoča vzdrževanje nepremičnine, ampak je bistvenega pomena, ali objekt, tam kjer stoji, na zemljišče tožnikov deluje negativno v smislu določb ZTLR ali ZOR. Direktne imisije, ki so brez pravnega naslova, pa so vselej prepovedane, torej tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere Odvodnjavanje meteornih voda neposredno na sosednje zemljišče predstavlja takšno direktno imisijo. Lastnik sosednje nepremičnine lahko tako na podlagi 5. člena v povezavi z 42. členom ZTLR, kakor tudi na podlagi 156. člena ZOR zahteva od lastnika sosednje nepremičnine, da nekaj stori in sicer, da stanje te nepremičnine tako spremeni, da imisij ne bo več. Pri tem pa je seveda jasno, da ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je mogoče prekomerne imisije preprečiti na več načinov. Zahtevek za prepoved gradnje v nobenem primeru ne more biti utemeljen na podlagi 5. člena v povezavi z 42. členom, ker gre za bodoče negotovo ravnanje tožencev, temveč je lahko utemeljen kvečjemu na podalgi 156. člena ZOR.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1-2. ZDR (1990) člen 57, 57/1.
letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - regres za letni dopust - sklenitev delovnega razmerja pri novem delodajalcu
Če je delavec sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, mu je bil delodajalec, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje, dolžan zagotoviti najmanj sorazmerni del letnega dopusta, preostali del pa delodajalec, kjer je delavec na novo sklenil delovno razmerje. 4. tč. razlage Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 98/99) določa, da je tudi v primerih iz 59. čl. ZDR delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta po 1. odst. 57. čl. ZDR, dolžan izplačati regres za letni dopust po 2. odst. 1. tč. 51. čl. SKPgd, razen če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. To pomeni, da zastaralni rok začne teči prvi dan naslednjega leta, ne z dnevom nastanka taksne obveznosti, ki nastane z opravo dejanja. Opomin sodišča stranki za plačilo sodne takse prekine zastaranje.
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 12, 12/1, 12/2, 12, 12/1, 12/2.
navidezna pogodba - delovno razmerje za določen čas - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Naknadno sklenjena fiktivna pogodba o delovnem razmerju za določen čas (sklenjena za nazaj) ne more vplivati na pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo sklenila delavka in delodajalec. Za prehod delovnega razmerja za nedoločen čas v delovno razmerje za določen čas ni bilo nikakršne pravne podlage. Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Dejstvo, da je v postopku uveljavljanja pravic iz naslova brezposelnosti delavka uporabila fiktivno pogodbo oz. utemeljevala predlog za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti z neresničnimi podatki, ima lahko posledice v razmerju tožnice do zavoda za zaposlovanje. Ni pa mogoče takšne navidezne pogodbe šteti za sporazum o prenehanju delovnega razmerja, na podlagi katerega naj bi tožnici na njeno željo prenehalo delovno razmerje.
Tožena stranka kot ladjar je imela v skladu s pomorskimi predpisi le z nalogom za izkrcanje in vkrcanje pravico tožnika izkrcati kot poveljnika in vkrcati kot prvega časnika in to nemudoma, brez omejitev učinkovanja takega naloga (npr. po poteku določenega časa, ali dokončne odločbe o imenovanju oziroma razrešitvi oziroma vkrcanju) in s tem v zvezi od tožnika tudi pravico zahtevati izročitev pomorske knjižice za vpis. Izkrcanje in vkrcanje dejansko nista instituta delovnega, temveč pomorskega prava, vendar je v konkretni zadevi potrebno upoštevati predvsem ustrezne določbe pomorskega prava. Ker se je ugotovilo, da je bil tožnik poveljnik vlačilca, tega pa imenuje in razrešuje ladjar brez posebnih postopkov le z nalogom, instituti delovnega prava v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo poveljnika ladje (vlačilca) niti ne pridejo v poštev.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - disciplinska obravnava
Tožnik se je v času uvedbe disciplinskega postopka nahajal v bolnišnici. Ker mu je bilo pisno gradivo v zvezi z disciplinskim postopkom poslano na naslov bolnišnice in vročeno preko njegove fizioterapevtke, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev disciplinskega postopka, če tožnik poslanega gradiva sploh ne bi prejel oz. pred obravnavo z njegovo vsebino ne bi bil seznanjen. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je bil z zahtevo in z vabilom seznanjen, vendar na disciplinsko obravnavo ni mogel pristopiti, ker takrat zaradi zdravljenja ni imel izhoda. Zato je zmoten zaključek, da mu je bila s takšnim načinom vročanja bistveno kršena pravica do obrambe v disciplinskem postopku. Čeprav tožnik v času naroka disciplinske obravnave zaradi zdravljenja ni imel izhoda iz bolnišnice, je ostalo nerazčiščeno, če je sploh podal prošnjo pri pristojnih delavcih bolnišnice, pa mu izhod zaradi obravnave ni bil odobren oz. so bile za njegov neizhod podane druge okoliščine.
Svet zavoda ni pristojni organ za odločanje o pritožbi zoper sklep o izbiri kandidata za direktorja. Zato je sodišče utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke z dne 13.4.2000, s katerim je svet zavoda tožene stranke razveljavil lasten sklep o izbiri direktorja. Zavod je pri odločanju o izbiri direktorja vezan na sprejeti sklep in tega sklepa ne more razveljaviti v zvezi z pritožbo neizbranega kandidata na škodo izbranega kandidata brez njegovega soglasja. Neizbrani kandidat, ki ni zadovoljen z izbiro, ima pravico zahtevati le direktno sodno varstvo pri pristojnem sodišču, kot to določa 36. člen ZZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava - predložitev potrdila
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP s tem, ko je opravilo glavno obravnavo, kljub temu da je bilo seznanjeno z dejstvom, da je direktor tožene stranke bolan in se nahaja na psihiatričnem zdravljenju, o čemer so bila priložena tudi zdravniška potrdila. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da teh potrdil ne more upoštevati iz razloga, ker jih je predložil oče direktorja tožene stranke, saj ni jasno, kdo bi lahko v takem primeru predložil opravičilo za stranko, za katero je lahko celo vprašljivo, ali je sposobna sama napisati opravičilo. Za opravičeno odsotnost namreč zadostuje, da je sodišče seznanjeno z razlogi odsotnosti in pri tem ni bistveno, kdo sodišču razloge odsotnosti sporoči. V primerih hude bolezni to gotovo ne bo oseba, ki se opravičuje, temveč običajno njen svojec.
Po določbah ZGD družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodni organ in le ta lahko pooblasti drugo osebo za zastopanje. V primeru njegove (direktorjeve) bolezni, očitno ni mogel pooblastiti za zastopanje druge osebe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko ni sprejelo opravičila zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke, nepravilna.
dokazovanje dejstev - listina, sestavljena v tujem jeziku - listine kot dokazi
Sodišče je kot odločilna dokaza za ugotovitev obstoja delovnega razmerja v času trajanja vsaj štirih let upoštevalo potrdili podjetja Z.P. d.d.. Pri tem ni upoštevalo, da gre za tuje listine, za katere glede dokazovanja veljajo posebna pravila. Zasebne listine (potrdili podjetja Z.P. d.d.) se morajo praviloma predložiti v izvirniku, nasprotna stanka pa se mora o pristnosti listine izjaviti. Če se oporeka pristnost listine, je treba pristnost dokazati, pri čemer je dokazno breme, da je listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila. V skladu z določbo 2. odst. 226. čl. ZPP mora stranka listini, ki je sestavljena v tujem jeziku, priložiti tudi overjen prevod. Tuja javna listina ima enako dokazno moč kot domača javna listina le v primeru, če je po predpisih overjena in če je podana vzajemnost, razen če ni z mednarodno pogodbo določeno kaj drugega (225. čl. ZPP). Ker sodišče prve stopnje teh pravil o dokazovanju ni upoštevalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.