ZPP namreč loči med sposobnostjo biti pooblaščenec in izkazanostjo biti pooblaščenec v določenem postopku. Le za slednjo pa velja možnost odprave pomanjkljivosti (o izkazanosti biti pooblaščenec) na način in po postopku, ki ga določa 98. člen ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zagovor
Tožnik ni bil zaslišan, kot to določa 2. odst. 63. člena ZTPDR, vendar mu je bila dana možnost, da se obravnave udeleži in da se zagovarja, ko je bila opravljena disciplinska obravnava pred drugostopnim disciplinskim organom. Zato ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katerih bi bilo potrebno razveljaviti odločbe disciplinskih organov tožene stranke.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53.
solidarnostna pomoč - pogoj - bolniški stalež
Edini pogoj za izplačilo solidarnostne pomoči je daljša bolezen. Vendar pa je delavec upravičen le do enkratnega izplačila solidarnostne pomoči, tudi če je v bolniškem staležu več let oz. če je neprekinjeno v bolniškem staležu, ki zajema dve koledarski leti.
ZOR člen 16, 18, 18/1, 102, 154, 200, 16, 18, 18/1, 102, 154, 200. ZGO člen 58, 58/1, 58, 58/1. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča člen 17, 17/3, 17, 17/3.
krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je v ravnanju tožene stranke mogoče zaslediti vse elemente odškodninskega delikta, zato je podana njena odškodninska odgovornost. Ravnanje tožene stranke, ki ni ustrezno zavarovala gradbišča, ni bilo le nedopustno, ampak tudi protipravno. Določilo 1. odst. 58. člena Zakona o graditvi objektov izvajalcu, ki gradi objekt ali izvaja dela, med drugim nalaga, da mora pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter za varnost samega objekta in del, napeljav, opreme ter materiala. Dolžnost zavarovanja gradbišča je namreč posledica notornega dejstva, da lahko gradbena dela in spremenjene razmere v prostoru ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Pritožbeno sodišče pa soglaša, da je sodišče prve stopnje podcenilo prispevek tožnice, ki je tudi sama kriva, da ji je nastala škoda (192. člen ZOR). Ob dejstvu, da je bila seznanjena, da se izvajajo na dvorišču različni gradbeni posebi, je pravilno razmerje 40% : 60% v korist tožeče stranke.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela
Delavec v sodnem postopku, v katerem se presoja zakonitost odločb o prenehanju delovnega razmerja, lahko utemelji in dokaže, da je bila, kljub v času izpodbijanih odločb delodajalca izdanim mnenjem in odločbam o njegovi delazmožnosti, njegova odsotnost upravičena in ni bilo razlogov za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Navedeno je tožnica dokazala, saj je v nasprotju s svojimi mnenji o tem, da je bila sposobna za delo za 4 ure od 10.9.2000, ZK II. stopnje naknadno, v zvezi z sodnim postopkom pred Delovnim in socialnim sodiščem v L., v dodatnem mnenju z dne 13.11.2001 zaključila, da je bila tožnica tudi v času od 10.9.2000 do 30.11.2000 dela nezmožna za polni delovni čas zaradi pred tem časom utrpele poškodbe pri delu.
Zakon o carinski službi (ZCS) v 2. odst. 21. člena določa, da se sme delavec, če tako zahtevajo delovne potrebe, razporediti k drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam v skladu s pogoji, ki so predpisani s splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest. Ta določba pri razporejanju zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela varuje delavca le z vidika ustreznosti delovnega mesta, ne pa tudi glede količnika oz. višine osnovne plače.
sosedsko pravo - imisije - negatorna tožba - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Pri uveljavljanju pravnega varstva pred imisijami s sosednjega zemljišča ni pomembno, ali je zgradba zgrajena v skladu z izdanimi upravnimi dovoljenji in ali je odmik od meje takšen, da omogoča vzdrževanje nepremičnine, ampak je bistvenega pomena, ali objekt, tam kjer stoji, na zemljišče tožnikov deluje negativno v smislu določb ZTLR ali ZOR. Direktne imisije, ki so brez pravnega naslova, pa so vselej prepovedane, torej tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere Odvodnjavanje meteornih voda neposredno na sosednje zemljišče predstavlja takšno direktno imisijo. Lastnik sosednje nepremičnine lahko tako na podlagi 5. člena v povezavi z 42. členom ZTLR, kakor tudi na podlagi 156. člena ZOR zahteva od lastnika sosednje nepremičnine, da nekaj stori in sicer, da stanje te nepremičnine tako spremeni, da imisij ne bo več. Pri tem pa je seveda jasno, da ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je mogoče prekomerne imisije preprečiti na več načinov. Zahtevek za prepoved gradnje v nobenem primeru ne more biti utemeljen na podlagi 5. člena v povezavi z 42. členom, ker gre za bodoče negotovo ravnanje tožencev, temveč je lahko utemeljen kvečjemu na podalgi 156. člena ZOR.
ZUN člen 76b, 76b, 76b. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
odškodninska odgovornost
Toženec ni imel ustreznega upravnega dovoljenja za odstranitev gramoza s prodišča reke, zato gre pri tem za nedovoljen poseg v prostor, kar pomeni, da je na podlagi takrat veljavnega 76 b. člena ZUN odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, pri čemer se odškodninska odgovornost presoja po splošnih načelih odškodninskega prava.
ugovor zoper obtožnico - opis kaznivega dejanja - zemljiška knjiga
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da naj bi obtoženca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto oškodovanca glede zemljiško-knjižnega stanja, ki je pravna lastnost nepremičnine, ne gre za kaznivo dejanje goljufije po čl. 271/1 in 2 KZ. Zato je odločitev sodišča 1. stopnje o nedopustnosti obtožnice in o ustavitvi kazenskega postopka pravilna.
Okrožno sodišče se lahko izreče po uradni dolžnosti za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odstavek 19. člena ZPP). Predhoden preizkus tožbe je del priprav za glavno obravnavo, ki poleg tega obsegajo še vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave (2. odstavek 269. člena ZPP). Sodišče res takoj po prejemu tožbe presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi (1. odstavek 17. člena ZPP), kar pomeni, da mora to storiti v prvi fazi, to je fazi predhodnega preizkusa tožbe, ta pa traja do vročitve tožbe tožencu v odgovor. Sodišče prve stopnje je o svoji pristojnosti odločalo v prvi od teh faz in o njej odločilo pravilno, saj je lahko pri tej presoji upoštevalo tudi delni umik tožbe, do katerega je prišlo neposredno po vložitvi tožbe in še vedno v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Sodišče prve stopnje je tako imelo podlago za svojo odločitev v 2. odstavku 274. člena ZPP in do ustalitve pristojnosti v skladu s 3. odstavkom 17. člena ZPP v tej fazi še ni moglo priti.
lastninjenje - delitev premoženja - premoženje občine - nepremičnine - aktivna legitimacija občine
Iz 2. člena ZLS ni mogoče sklepati, da občina ni naslednica nepremičnega premoženja, ki leži na njenem območju. Pri odločanju o aktivni legitimaciji občine je zato potrebno upoštevati tiste določbe, s katerimi je bilo urejeno lastninsko preoblikovanje dosedanje družbene lastnine v lastnino z znanimi titularji, ki je potekalo v času po uveljavitvi Ustave RS iz leta 1991. Pri odločanju o aktivni legitimaciji je zato pomembna ta zakonodaja, medtem ko ZLS ni vseboval odločb o razmerjitvi lastnine med državo in občinami, katerim je tudi po spremembi lokalne samouprave še ostalo določeno nepremično premoženje.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predhodni preizkus tožbe - pravni interes
Podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ni sodna poravnava, temveč ima po zakonu le moč sodne poravnave (2. odst. 251. člena ZIP). Zato ima po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (zdaj 1. točka 2. odst. 17. člena ZIZ) lastnost izvršilnega naslova. Procesni učinek takšnega sporazuma strank je njegova neposredna izvršljivost. Zaradi te procesne lastnosti ni mogoče voditi nove pravde glede terjatve, o kateri je bil tak sporazum sklenjen, saj tožnik za takšno tožbo ne more imeti pravnega interesa (274. člen ZPP).
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 12, 12/1, 12/2, 12, 12/1, 12/2.
navidezna pogodba - delovno razmerje za določen čas - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Naknadno sklenjena fiktivna pogodba o delovnem razmerju za določen čas (sklenjena za nazaj) ne more vplivati na pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo sklenila delavka in delodajalec. Za prehod delovnega razmerja za nedoločen čas v delovno razmerje za določen čas ni bilo nikakršne pravne podlage. Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Dejstvo, da je v postopku uveljavljanja pravic iz naslova brezposelnosti delavka uporabila fiktivno pogodbo oz. utemeljevala predlog za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti z neresničnimi podatki, ima lahko posledice v razmerju tožnice do zavoda za zaposlovanje. Ni pa mogoče takšne navidezne pogodbe šteti za sporazum o prenehanju delovnega razmerja, na podlagi katerega naj bi tožnici na njeno željo prenehalo delovno razmerje.
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. To pomeni, da zastaralni rok začne teči prvi dan naslednjega leta, ne z dnevom nastanka taksne obveznosti, ki nastane z opravo dejanja. Opomin sodišča stranki za plačilo sodne takse prekine zastaranje.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1-2. ZDR (1990) člen 57, 57/1.
letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - regres za letni dopust - sklenitev delovnega razmerja pri novem delodajalcu
Če je delavec sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, mu je bil delodajalec, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje, dolžan zagotoviti najmanj sorazmerni del letnega dopusta, preostali del pa delodajalec, kjer je delavec na novo sklenil delovno razmerje. 4. tč. razlage Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 98/99) določa, da je tudi v primerih iz 59. čl. ZDR delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta po 1. odst. 57. čl. ZDR, dolžan izplačati regres za letni dopust po 2. odst. 1. tč. 51. čl. SKPgd, razen če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.
Ker se je tožnica upokojila v letu 1998, ji je toženec pokojnino pravilno preračunal tako, da je upošteval negativno uskladitev pokojnin uveljavljenih v letu 1998 za - 15,23%. Pravna podlaga za to je podana v sklepu Upravnega odbora ZPIZ Slovenije (Ur. l. RS, št. 13/98) v zvezi z 21. členom novele ZPIZ/92. S to novelo je bil spremenjen 161. člen ZPIZ/92, ker bi bile sicer pokojnine, uveljavljene po 1.1.1998, višje od pokojnin, ki so jih zavarovanci z enako pokojninsko dobo in enako pokojninsko osnovo uveljavili do navedenega datuma.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava - predložitev potrdila
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP s tem, ko je opravilo glavno obravnavo, kljub temu da je bilo seznanjeno z dejstvom, da je direktor tožene stranke bolan in se nahaja na psihiatričnem zdravljenju, o čemer so bila priložena tudi zdravniška potrdila. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da teh potrdil ne more upoštevati iz razloga, ker jih je predložil oče direktorja tožene stranke, saj ni jasno, kdo bi lahko v takem primeru predložil opravičilo za stranko, za katero je lahko celo vprašljivo, ali je sposobna sama napisati opravičilo. Za opravičeno odsotnost namreč zadostuje, da je sodišče seznanjeno z razlogi odsotnosti in pri tem ni bistveno, kdo sodišču razloge odsotnosti sporoči. V primerih hude bolezni to gotovo ne bo oseba, ki se opravičuje, temveč običajno njen svojec.
Po določbah ZGD družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodni organ in le ta lahko pooblasti drugo osebo za zastopanje. V primeru njegove (direktorjeve) bolezni, očitno ni mogel pooblastiti za zastopanje druge osebe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko ni sprejelo opravičila zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke, nepravilna.
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela zakonita in pravilna, se ni spuščalo v obravnavanje reintegracijskega in reparacijskega zahtevka, temveč je oba zavrnilo, pri čemer se do modifikacije tožbenega zahtevka (skrčitev reparacijskega zahtevka) ni opredelilo. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo zakonito glede na določbo 1. odst. 23. člena ZDSS in zaradi neupoštevanja modifikacije tožbenega zahtevka ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
dokazovanje dejstev - listina, sestavljena v tujem jeziku - listine kot dokazi
Sodišče je kot odločilna dokaza za ugotovitev obstoja delovnega razmerja v času trajanja vsaj štirih let upoštevalo potrdili podjetja Z.P. d.d.. Pri tem ni upoštevalo, da gre za tuje listine, za katere glede dokazovanja veljajo posebna pravila. Zasebne listine (potrdili podjetja Z.P. d.d.) se morajo praviloma predložiti v izvirniku, nasprotna stanka pa se mora o pristnosti listine izjaviti. Če se oporeka pristnost listine, je treba pristnost dokazati, pri čemer je dokazno breme, da je listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila. V skladu z določbo 2. odst. 226. čl. ZPP mora stranka listini, ki je sestavljena v tujem jeziku, priložiti tudi overjen prevod. Tuja javna listina ima enako dokazno moč kot domača javna listina le v primeru, če je po predpisih overjena in če je podana vzajemnost, razen če ni z mednarodno pogodbo določeno kaj drugega (225. čl. ZPP). Ker sodišče prve stopnje teh pravil o dokazovanju ni upoštevalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 37/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zdravstveno zavarovanje - oploditev z biomedicinsko pomočjo - financiranje iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja - razlaga zakona - odločba Ustavnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je sicer uporabilo 2. odst. 37. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da imajo ženske pravico do zunajtelesne oploditve in sicer do največ 4 poskusov v rodnem obdobju za vsak porod in pravilno ugotovilo, da je bila omejitev na 4 poskuse določena s spremembami pravil (objavljenimi v Ur. l. RS št. 39/96), ki so se pričele uporabljati 1.9.1996. Prav tako je pravilno ugotovilo, da je bila ta določba z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-204/98 z dne 30.9.1998, razveljavljena, kolikor velja tudi za poskuse zunajtelesne oploditve, ki so bili opravljeni pred 1.9.1996. Vendar je napačno zaključilo, da se poskusa zunajtelesne oploditve, opravljena v decembru 1997 in v maju 1998, ne vštevata v kvoto 4 poskusov, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj je US RS v obrazložitvi navedene odločbe posebej opozorilo, da se v kvoto štirih poskusov, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, vštevajo le poskusi, opravljeni po začetku uporabe 2. odst. 37. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (1.9.1996).