krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil vložničin predlog utemeljen tudi kolikor se nanaša na njene pomisleke glede odločanja višjega sodišča. Posplošene okoliščine, ki naj bi po vložničinem mnenju narekovale prenos pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v nepristransko odločanje višjega sodišča o predlogu, kolikor se ta nanaša na vložničine pomisleke glede izvedbe kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na sodnem območju Višjega sodišča v Ljubljani sta poleg Okrožnega sodišča v Ljubljani, tudi Okrožni sodišči v Kranju in Novem mestu, glede katerih pa vložnica ne navaja razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v nepristransko izvedbo postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na eno od teh sodišč. S tega vidika Vrhovno sodišče glede predloga za prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno sodišče, pri čemer ni pomembno, da se sama zavzema za prenos na Okrožno sodišče v Kopru, ne predstavlja skupnega neposrednega višjega sodišča, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00025608
ZPP člen 38, 206, 206/4. SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZENDMPE člen 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - enotnost sodne prakse - jezikovna razlaga - namenska razlaga - novela ZPP-E - nepravdni postopek - določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izpodbojna zakonska domneva - zadnja mirna posest - pravična ocena - zemljiški kataster kot uradna evidenca - poseg v zasebno lastnino - protiustavnost - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja ni izkazana sicer zatrjevana neenotnost sodne prakse višjih sodišč. Pravzaprav ni navedena nobena (ne)enotna sodna praksa, na katero naj bi se oprlo Vrhovno sodišče pri razlagi spornega pravnega pravila. Celo nasprotno, iz odločb nižjih sodišč je razvidno, da sta že sami ugotovili, da je na tem področju sodna praksa enotna. Hiter pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča pa pokaže, da se je tudi to o tem že izreklo.
Očitno je, da zastavljeni vprašanji z neenotonostjo sodne prakse nimata nič skupnega. Vrhovno sodišče bi s podajo svetovalnega mnenja (tj. odgovorom na zastavljeni vprašanji) le uporabilo že ustaljeno sodno prakso in ustrezne razlagalne metode, s čimer bi (nehote) že prejudiciralo končno razsodbo. Ne le, da bi s tem zašlo zunaj pravnega okvira, določenega v četrtem odstavku 206. člena ZPP, temveč bi predvsem postopalo v nasprotju z namenom tega novega instituta, ki se mora v duhu ustavnih procesnih jamstev in ekonomičnosti postopka osredotočiti izključno na razlago pravnih pravil, v funkciji ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Le taka razlaga je lahko skladna s siceršnjim položajem Vrhovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - določitev stikov z otrokom - odpadli stiki zaradi bolezni - bolezen otroka - nadomestni stiki - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
S konkretizacijo in omejitvijo prvotno postavljenega splošnega zahtevka na opuščanja vseh dejanj, s katerimi bi tožena stranka ovirala nemoteno uporabo hodnika in vhoda za potrebe dostopanja strank in osebja tožeče stranke, ni niti spremenjena istovetnost zahtevka, niti ni zahtevek povečan, ali morebiti celo uveljavljen drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP, ki v teh okvirih opredeljuje spremembo tožbe). Dejansko gre celo za omejitev tožbenega zahtevka - na konkretizacijo le ene vrste ravnanj, ki jih je tožena stranka dolžna v bodoče opuščati.
Res se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (civiler uti). Stvarne služnosti se morajo zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjevati, vendar le kolikor dopuščata njihov namen in narava. V izpodbijani sodbi pa je bilo takšno pravno tehtanje pravilno opravljeno. Dejanske ugotovitve sodišč (nanizani sporni posegi, ki bistveno in pomembno ovirajo dostop do prostorov tožeče stranke), na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), omogočajo zgolj pravni zaključek o protipravnem posegu v izvrševanje služnostne pravice tožeče stranke nemotenega dostopa po hodniku tožene stranke do njenih prostorov, kar pomeni ne le možnost nemotenega fizičnega dostopa do salona, ki predstavlja poslovni prostor tožeče stranke (že to pa bi zadostovalo za ugoditev tožbenim zahtevkom v opisanem delu), temveč tudi s tem povezano zakritost (neopaznost) njegove lokacije potencialnim uporabnikom. Zato so končno neutemeljeni tudi revizijski očitki, da naj bi se sodišči napačno ukvarjali z neobstoječo „pravico biti viden“ namesto s pravico do nemotenega izvrševanja služnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč - dvom v nepristranskost sojenja - sprememba bivališča stranke v postopku
Nasprotna udeleženca ne substancirata nobenih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti.
Glede na fazo postopka na zaključek tudi ne vpliva okoliščina o trenutnem bivališču vpletnih, medtem ko je način in kraj izvrševanja stikov vsebinsko vprašanje, ki se lahko vselej ustrezni prilagodi novim, spremenjenim okoliščinam.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v obravnavani zadevi, upoštevajoč vse okoliščine primera, podana krivdna odškodninska odgovornost zavarovanca toženke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Predlagateljevega dojemanja vodenja postopkov na Okrajnem sodišču v Ljubljani kot nestrokovnega in pristranskega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namreč namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - odkupna pravica - ustanovitev odkupne pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije se zavrže. Gre za postopek o ustanovitvi odkupne pravice na podlagi 53. člena ZVEtL-1. Navedena določba je umeščena med posebne določbe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Pred to določbo je v 51. členu zakona določeno, da je zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, mogoče vložiti revizijo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Glede na to, da v konkretni zadevi ne gre za tako odločbo, revizija v postopku zaradi odkupne pravice ni dovoljena.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00025096
URS člen 19, 21, 34. ZDZdr člen 74, 75.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - oseba z duševno motnjo - pogoji za sprejem - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - dopuščena revizija
Namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, pomenil hud poseg v njeno pravico do varstva osebnostnega dostojanstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dedič
Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, je v določenih primerih lahko "drug tehten razlog" za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje.
Posebnosti zapuščinskega postopka sta, da je v samem zakonu izražena težnja, da naj se postopek opravi pri sodišču z zakonom določene krajevne pristojnosti ter da zapuščinsko sodišče v številnih primerih stranke napoti na pravdo. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, četudi gre za zelo majhen kolektiv, samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
vročitev izjave o odstopu - oddajna teorija - dopuščena revizija - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zaprtje računa - prejemna teorija
Tožnica pogodbe ni odpovedala, ampak je od nje odstopila, ker toženec ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Tako ne gre za odpoved trajnega pogodbenega razmerja, ki eni od strank več ne ustreza (kar ureja 333. člen OZ), marveč gre za prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve.
Za veljaven odstop od pogodbe zaradi kršitev (neizpolnitve) nasprotne stranke, ni nujno, da je kršitelju vročena izjava o odstopu. Pomembno je (vsaj v primeru, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe), da mu je postavljen dodaten rok, v katerem lahko obveznost izpolni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor - pravica do uporabe svojega jezika - nedovoljeni dokazi - doktrina prima facie
Pomanjkanje podatkov v spisu glede vprašanja, od katerega trenutka dalje je bil navzoč prevajalec za albanski jezik ter nejasnosti o tem, kdo je obdolžencu dal pravni pouk v srbskem jeziku in v kolikšni meri je bil ta pouk pravilno preveden ter ali ga je obdolženec v celoti razumel, onemogočajo celovito presojo (ne)dovoljenosti dokazov. Navedeno pomeni, da bodo omenjene okoliščine predmet ugotavljanja nadaljnjega postopka. Hkrati pa ravno pomanjkanje določenih procesno relevantnih dejstev, ki bi omogočilo odgovore na zgoraj navedena vprašanja, ob upoštevanju dejstva, da iz listinske dokumentacije izhaja podatek o danem pravnem pouku v jeziku, ki ga obdolženec razume, onemogoča zaključek o prima facie nedovoljenih dokazih.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - lovska družina - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico, saj sta nižji sodišči ugotovili, da so sporne nepremičnine v trenutku uveljavitve ZSKZ predstavljale kmetijska zemljišča in da toženka na njih takrat ni imela lastninske pravice, ampak je nepremičnine le uporabljala in z njimi upravljala v okviru družbene lastnine.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verodostojnost izpovedbe
Pri storilcih kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ mora iti za zlorabo položaja pri doseganju spolnega občevanja ali drugih spolnih dejanj. Ta zloraba se kaže predvsem v izkoriščanju odnosa nadrejenosti, podan pa mora biti tudi drugi pogoj, da je otrok takšni osebi zaupan v varstvo.
Molčeč prenos soodgovornosti staršev otroka na drugo osebo je mogoč tudi s konkludentnimi ravnanji oziroma molče, vendar morajo obstajati konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je bilo ravnanje staršev takšno, da so prepustili drugi osebi otroka v varstvo.
izločitev sodnika - izločitev predsednika sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - sklep o zavrnitvi predloga - pravica do pritožbe - pravni pouk
Pravdne stranke imajo pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika višjega sodišča je prav takšen sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00025610
SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 128, 128/5, 285, 377, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo stranke, da bo pravno podlago za odločitev tvoril tretji odstavek 72. člen SPZ. Tožnica je lahko spoznala, na podlagi katerih pravnoodločilnih dejstev bo sodišče odločilo. Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni uspela izpodbiti domneve o dobrovernosti druge toženke. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00024553
OZ člen 179. URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11.
osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen v obliki denarne odškodnine po 179. členu OZ. Gre za pravico, katere vrednota se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00069559
URS člen 26, 56. ZZZDR člen 5a, 111. DZ člen 149. OZ člen 52, 101. SPZ člen 49.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - prodajna pogodba za nepremičnino - pravilo sočasnosti izpolnitve - razpolagalni in zavezovalni posel - varstvo koristi otroka - dolžna skrbnost - protipravnost ravnanja - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - zavrnitev revizije
Drugi toženec je opustil svoje dolžno nadzorstvo, zaradi česar mu je tudi mogoče očitati neskrbno ravnanje (protipravnost). Vendar tožnikova škoda iz te protipravnosti ne izvira, ker se nevarnost, ki jo je bil drugi toženec s svojim dolžnim ravnanjem dolžan preprečiti, ni realizirala. Škodo je tožniku s svojim aktivnim in naknadnim ravnanjem povzročila tretje toženka, česar drugi toženec ni mogel in tudi ni bil dolžan predvideti in preprečiti.