Razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka in pritožbenega preizkusa (350. člen ZPP) sodišču druge stopnje nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne.
Izven pravdnega postopka po stranki naročeno mnenje (ob nestrinjanju nasprotne stranke z njim), predstavlja le del strankine trditvene podlage.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila osebnega zdravnika - zapustitev kraja bivanja - bolniški stalež
Kot splošno pravilo velja, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, sicer odhod ni dopusten.
Nalaganje predmetov s strani toženca in njegovih družinskih članov ob cesto ni takšno, da bi pomenilo bodisi preprečevanje ali pomembnejše oteževanje izvrševanja služnostne pravice.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - odgovornost prodajalca za napako - skrita napaka - obvestilo o napaki - dolžnost jasnega in konkretnega grajanja napak - opis napake - rok za obvestilo o napaki - prekluzivni rok
Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.
Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.
ZDR-1 člen 13, 13/2, 17, 17/1, 17/4, 118. OZ člen 3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sporazum
Ker gre za pogodbeni odnos, je tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi med strankama, upoštevajoč 3. člen OZ, vedno možen dogovor in lahko, če sta nedvoumno izraženi volji obeh pogodbenih strank, pride do preklica odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogodbeni stranki lahko dosežeta preklic z dogovorom oz. sporazumom o tem, da se anulirajo učinki enostranske odpovedi in se delovno razmerje nadaljuje pod pogoji predhodno sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
zdravljenje v tujini - pogoji za odobritev - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - izboljšanje zdravstvenega stanja - priznana metoda zdravljenja
Če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več priznanih metod, se šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. To pa ne pomeni, da morajo biti na razpolago vse metode, ki se opravljajo v tujini.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - navodila pristojnega zdravnika - vročitev odpovedi
Da odpoved učinkuje v razmerju do delavca, mu jo mora delodajalec vročiti (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Tožniku je bila izpodbijana odpoved vročena 13. 11. 2023 in na ta datum je vezano prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je ravnal v nasprotju z navodili v odločbi ZZZS in navodilom osebne zdravnice. Ta ugotovitev utemeljuje obstoj odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je (med drugim) podan, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118. ZJU člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-3, 100/2. KZ-1 člen 257, 258. ZIntPK člen 37, 37/2. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1.
nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - interes
Objektivna nezmožnost delavcu zagotoviti ustrezno delo po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi, ker delodajalec delavcu ne more zagotoviti ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi je podana npr. ob ukinitvi delovnega mesta delavca ali spremenjeni sistemizaciji.
Delavcu v postopku glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni treba navajati, v čem je njegov interes za reintegracijo. Interes se kaže v tem, da je vložil tak tožbeni zahtevek. Ni mu treba navajati razlogov, zakaj uveljavlja to zakonsko predvideno posledico nezakonite odpovedi, tudi sicer pa je v veljavni slovenski zakonodaji vrnitev na delo pravilo, sodna razveza pa izjema.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084771
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11,371/2. KZ-1 člen 229, 229/1, 229/2, 230, 230/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost odločilnih razlogov - elementi kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - navidezni idealni stek - načelo inkluzije - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Ker po drugem odstavku 354. člena ZKP glede pravne presoje dejanja sodišče prve stopnje na predloge tožilca ni vezano, pritožbeno sodišče opozarja, da je treba že v osnovi razmejiti krivdo kot subjektivni element posameznega kaznivega dejanja od steka kaznivih dejanj, tj. primera, ko posamezni obdolženec izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati, čemur skozi obrazložitev izpodbijane sodne odločbe ni bilo zadoščeno. Vprašanje morebitnega steka (poskusa) sostoritve kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena KZ-1 in goljufije na škodo Evropske unije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1, je namreč vezano na opis dejanja in ne na naklep oziroma sploh ne na vprašanje krivde.
ZPP člen 105a, 274, 274/1. ZSReg člen 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3.
sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - subjektivni rok - publicitetni učinek vpisa v sodni register - fikcija umika pritožbe - nastop pravnomočnosti - stroški pravdnega postopka
Tožnica je bila tista stranka postopka XI Pg 546/2021, ki je vložila pritožbo, ki predstavlja zatrjevani razlog ničnosti vpisa, zato ni jasno, zakaj bi za seznanitev z dejstvom, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno, bil potreben vpogled v spis. Kot stranka postopka in vložnica pritožbe je bila tožnica namreč z vsemi sodnimi pisanji seznanjena z vročitvijo po pravilih ZPP. Z dejstvom, da o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, je bila torej že ves čas (torej tudi na dan objave spornega vpisa v sodni register) seznanjena zaradi samega dejstva, da ji ni bila vročena odločba, s katero bi bilo odločeno o njeni pritožbi.
Sodba, zoper katero je bila vložena pritožba, za katero pa ni bila plačana sodna taksa, zaradi česar se šteje, da je bila pritožba umaknjena, postane pravnomočna s potekom roka za plačilo sodne takse, in ne šele s kasnejšim sklepom o fikciji umika pritožbe, ki ima le deklaratorno naravo.
Vprašanje ugotavljanja invalidnosti in s tem I. kategorije invalidnosti je potrebno presojati po določbah ZPIZ-2, vprašanje zaposljivosti pa je potrebno presojati upoštevaje določbe predpisov, ki urejajo zaposlovanje brezposelnih oseb oz. invalidov. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi že ugotovitev, da tožnik ni zaposljiv pomenila, da je pri njemu podana I. kategorija invalidnosti.
prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnici je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena že 27. 2. 2024. Takrat se je tožnica seznanila z odpovedjo in razlogi zanjo. Zato je od naslednjega dne po vročitvi odpovedi pričel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ker je tožnica tožbo vložila šele 24. 12. 2024, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 274. člena ZPP).
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Sklenitev stavkovnega sporazuma ne pomeni izpolnitve zahtevka, prav tako predlagatelj ne zatrjuje, da bi se z nasprotno udeleženko v stavkovnem dogovoru dogovoril, da vsaka stranka krije svoje stroške kolektivnega delovnega spora.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 149, 150. ZPP člen 355, 355/1.
poškodba delavca pri delu - vzrok zdrsa - upravljanje motornega vozila - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca
Uporaba (v avtomobil vgrajene) sklopke med vožnjo ključen oziroma neločljiv sestavni del upravljanja vozila. Nastanek škodnega dogodka je neposredno povezan z upravljanjem motornega vozila.
ZPP člen 185, 185/1, 339, 339/1, 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6. ZDSS-1 člen 63, 63/2. ZUP člen 7. ZŠtip-1 člen 102, 103, 103/4. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-6, 44, 44/9.
pritožba zoper upravno odločbo - sprememba tožbe - prenehanje pravice do državne štipendije - vračilo štipendije - odpis dolga - neupravičeno izplačana štipendija
V primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete štipendije je potrebno uporabiti tako ZUPJS kot ZŠtip-1. Slednje pomeni, da je skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 potrebno ugotavljati pogoje iz 102. člena ZŠtip-1. Toženec pri odločanju o odpisu teh pogojev ni ugotavljal, temveč je kot pravno podlago za odločitev uporabil zgolj splošno določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS.
Pri odločanju o odpisu dolga je napačno upoštevano premoženje, saj določilo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS določa, da se v premoženje ne šteje kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00086078
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 24, 24/2, 25, 25/2. ZUJIK člen 45. ZDSS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 285.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu - čista denarna terjatev - sodno varstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo
Dodatek k plači (dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delo v rizičnih razmerah) je ("čista") denarna terjatev. Denarne terjatve se skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljajo neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086759
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. KPJS člen 46.
stalna pripravljenost - delovni čas - plačilo razlike v plači - sodba SEU - neuporaba direktive EU - Direktiva 2003/88/ES
Glede podporne vloge tožnika pri izvedbi vaj in usposabljanj niso podane konkretne okoliščine za izključitev uporabe Direktive. Izjeme od uporabe Direktive, ki jih je treba ozko razlagati, je Sodišče EU v prvi točki izreka sodbe C-742/19 določilo alternativno. Toženka ni dokazala, da bi vloga tožnika na konkretnih vojaških vajah pomenila izjemo po navedeni sodbi Sodišča EU, zato se ure odrejene stalne pripravljenosti štejejo v delovni čas.
začasna nezmožnost za delo - časovne omejitve - ugotavljanje invalidnosti
Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.
Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - odsotnost z dela
Pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1 je ključno, ali je bil delodajalec dejansko seznanjen z razlogi za odsotnost delavca. Če delodajalec ve, zakaj je delavec odsoten, ne more podati izredne odpovedi zgolj zato, ker ga o razlogu za odsotnost ni obvestil delavec, ampak je za razlog izvedel na drug način.