URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 343/4. ZDZdr člen 30, 30/1, 65, 65/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - odločanje v ponovljenem postopku - odpust z zdravljenja - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Z izpodbijanim sklepom se je predmetni nepravdni postopek končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere je bil voden, najbolj ugoden. Nasprotna udeleženka s pritožbo v ničemer ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti tako, da bi bila zanjo bolj ugodna. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, zanjo nima pravnega interesa, zato je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
ZDZdr člen 60, 61, 61/1, 67, 67/3, 68, 75, 75/4, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - predlog za podaljšanje - postopek, ki teče po uradni dolžnosti - označba stranke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost podružnice pravne osebe - pravna sposobnost poslovne enote - odpravljiva procesna pomanjkljivost - pooblastilo za zastopanje - predložitev pooblastila - vpogled listin - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - starostna demenca - nujni primeri - časovna omejenost ukrepa - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - učinek pravnomočnosti sklepa - tek pritožbenega roka
Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - želje varovanca - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme, ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta/premeščena; pri določitvi pa upošteva želje in osebne okoliščine ter morebitni predlog najbližje osebe (79. člen ZDZdr).
sklep skupščine družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine - vodenje - skupščina - plačilo - nadzorni svet - predsednik nadzornega sveta
Za izvolitev predsednika skupščine po ZGD-1 zadošča navadna večina glasov, razen če bi družbena pogodba določala drugačno večino.
Na podlagi pravila 284. člena ZGD-1, da morajo biti izplačila članom nadzornega sveta v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe, je treba presojati tudi, ali je plačilo predsednika nadzornega sveta v sorazmerju s plačilom preostalih članov nadzornega sveta, upoštevaje primerjavo v obsegu nalog. Čeprav je funkcija predsednika nadzornega sveta pomembna in ima predsednik večji obseg nalog od preostalih članov, ta odstop ni tolikšen, da bi opravičeval 10-kratnik nagrade.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust - ugoditev pritožbi
Glede na vse te okoliščine ter ob poudarjenem procesnem vodstvu, ki ga sodišču nalaga 6. in 7. člen ZNP-1, sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki bi omogočali prepričljivo odločitev o odpustu oziroma o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 15, 15/3, 22, 39.
kaznovanje odvetnika - denarno kaznovanje - svoboda izražanja odvetnika - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - tehtanje pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - dejanska podlaga - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - višina denarne kazni
Kletvica "pizda", ki jo je v konkretnem primeru na naroku izrekel pritožnik, ustreza opisu absolutno neprimerne in popolnoma nedostojne izjave, saj je ta do te mere vulgarna in groba, da na sodišče v nobenem primeru ne spada. Uporabljeni izraz je že a priori oziroma absolutno nedopusten, ne glede na dejansko ozadje zadeve. Ta uporabljena beseda je presegla mero, ki je še sprejemljiva z vidika varovanja ugleda sodstva. Zato tudi ni odločilno, če izrečena kletvica ni bila usmerjena v sodnico oziroma v nikogar od tam prisotnih.
Upoštevaje materialnopravno stališče ESČP, da je dopustna tudi ostra kritika dela sodišča oziroma sodnikov, ter da mora imeti pritožnik možnost dokazati dejansko podlago za izrečeno, bi moral tudi po presoji višjega sodišča pritožnik imeti možnost, da se v zvezi s tem delom svojih, na naroku podanih navedb, izjavi že pred izdajo izpodbijanega sklepa.
razveljavitev sklepa - ustavitev kazenskega postopka - fikcija umika predloga - navzočnost oškodovanca - neupravičen izostanek z naroka - pravilnost vročitve - podpis na vročilnici - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
V kolikor se izkaže, da podpis na povratnici dejansko ni oškodovančev oziroma v primeru, da sodišče prve stopnje ne bo moglo brez dvoma zaključiti, da je oškodovanec podpisnik izpostavljene povratnice, bo moralo vnovič razpisati glavno obravnavo.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
V primeru, ko sodišče po poteku preizkusnega roka ugotovi, da ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen, mora pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti le, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Upnica v pritožbi obširno opisuje dolžnikova ravnanja, s katerimi utemeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, vendar bi ta dejstva utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, to je, če bi do poteka preizkusnega obdobja vložila ugovor proti odpustu obveznosti.
V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - podaljšanje ukrepa - zanemarjanje mladoletne osebe - kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - pravnomočna obsodba - mnenje otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Pri materi bi tako otrok, ki sicer sploh ne želi živeti pri materi, bil ogrožen in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v obravnavanem primeru podaljšalo že izrečen ukrep odvzema otroka staršem z namestitvijo v rejništvo, kar je v korist otroka.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - hišni predalčnik - naslov, vpisan v sodnem registru - potek roka za odgovor na tožbo - obvestilo o pošiljki
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki. Ugotovitve, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dne 14. 2. 2025 puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in ga je torej slednja prejela, pritožba ne izpodbija. Ker je tožena stranka prejela obvestilo, iz njega pa izhaja, kdaj je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in kdaj začne teči rok za prevzem, je slednja ob zahtevani skrbnosti vsekakor lahko tudi sama izračunala kdaj v primeru neprevzema sodnega pisanja nastopi fikcija vročitve.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je šlo le za tehnično težavo, ko ni mogel plačati cestnine s kartico in ni imel gotovine, da je želel počakati na pomoč, pa ni nihče od osebja pristopil, da ni imel namena izogniti se plačilu ter da naj sodišče vpogleda videoposnetke s kraja. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
Izrek odvzema predmetov ima temelj izključno v njegovi izvršitvi kaznivega dejanja, zato gre za upravičen varnostni ukrep, ne oziraje se na to, ali obsojencu povzroča nevšečnosti. Slednjega bi se bilo treba zavedati pred odločitvijo za izvršitev kaznivega dejanja.
Prav ima sodišče prve stopnje, da gre glede na težo kaznivega dejanja, njegove škodljive posledice in nevarnost ponovne uporabe mobilnega telefona v tovrstne namene za nujen in sorazmeren ukrep. To velja še zlasti upoštevaje, da so bile vsebine osebne narave (ki niso povezane s kaznivim dejanjem), prenesene na poseben podatkovni medij in vrnjene obsojencu, v obsegu, kolikor je to bilo mogoče. Tako zagovornik ne more uspeti z navedbami, da ima obsojenec na telefonu fotografije prijateljev, ki so padli v vojni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087456
ZIZ člen 226, 227, 239, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - domneva umika predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - namen regulacijske začasne odredbe - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - neposredno ustno zaslišanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - preplačilo dolga - anuiteta - socialna ogroženost - tuja valuta denarne obveznosti - dogovor o valutni klavzuli - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij - sisbon - nedopustne pritožbene
Upoštevaje splošno načelo sorazmernosti se v pravico ene stranke ne sme poseči v večji meri, kot je to potrebno za varstvo pravice druge stranke. Sodišče tako ne izda začasne odredbe, ki presega namen zavarovanja.
Že potencialno nastajanje stroškov, povezanih z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov, predstavlja oviro za dosego polnega učinka Direktive, za potrošnika pa težko nadomestljivo škodo.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniške pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem ni odločilno tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika niti vprašanje reverzibilnosti.
ZDR-1 člen 34, 37, 37, 46, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - informativni dokaz z izvedencem - škodljivo ravnanje - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - informacijska zasebnost delavcev
Toženka ne more biti uspešna s pritožbenim zatrjevanjem, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za vpogled v tožnikov zapečateni službeni računalnik in službeni elektronski naslov ter za postavitev sodnega izvedenca računalniške (informacijske) stroke onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva in preverbo zatrjevanih očitanih kršitev. Izvedba teh dokazov, za katere toženka tudi v pritožbi navaja, da so ključni za specifikacijo očitkov, predstavlja primer nedovoljenega informativnega (poizvedovalnega) dokaza, torej dokaza, katerega cilj je, da se razkrijejo dejstva, ki bi jih šele zatrjevala oziroma z njimi dopolnila trditve.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - načrt poteka stečajnega postopka - načelo absolutne prednosti - preostalo premoženje
Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.
prisilna hospitalizacija - psihiatrična bolnišnica - sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - ogrožanje sebe in drugih - psihiatrično zdravljenje - trajanje - paranoidna shizofrenija
Presoja pogojev za zdravljenje brez privolitve na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Psihiatrična bolnišnica je dolžna ves čas zdravljenja preverjati, ali je še potrebno pridržanje zdravljene osebe na oddelku pod posebnim nadzorom ali pa je mogoče zdravljenje nadaljevati v drugi obliki (npr. na odprtem oddelku ali ambulantno), to preverjanje pa mora potekati po uradni dolžnosti in brez posebnega predloga ali iniciative kogarkoli.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo
Vrednost denarne terjatve, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa, je enaka znesku denarnih enot, na katere se ta terjatev glasi, in ne vrednosti, za katero stranka intimno ocenjuje, da bo glede na pravna pravila deležna sodnega varstva.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.