ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - regulacijska začasna odredba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Pri zavarovanju zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, je 272. člen ZIZ potrebno razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje Sodišče EU.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - izvršitvene oblike dejanja - pravica do nepristranskega sojenja - domneva nedolžnosti - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni v tujini - izjave privilegirane priče med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - kršitev pravice do obrambe - neprimeren poskus - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe - zaseg predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - pregled osebe - zaščita priče - odvzem protipravne premoženjske koristi - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva
To pomeni, da so imeli možnost, da bi do konca glavne obravnave lahko zahtevali izločitev sodnice, ki je sprejela priznanja krivde drugih obtožencev, pa tega niso storili in zato sedaj v pritožbi, ne glede na navedeno stališče Ustavnega sodišča, ne morejo uspešno zatrjevati, da bi morala biti sodnica iz sojenja izločena. Je pa treba glede na navedeno problematiko izpostaviti še sledeče.
Pa tudi sicer že zakonska določba navaja, da se določbe 237. člena ZKP uporabljajo smiselno, kar je v konkretnem primeru treba razumeti v skladu z namenom izvrševanja prikritih ukrepov. Le-ti se namreč lahko uporabijo zoper tista kazniva dejanja, kjer je zbiranje podatkov in dokazov na konvencionalen način onemogočeno ali bistveno oteženo zaradi narave kaznivih dejanj, ki praviloma zahtevajo organizirano delovanje storilcev. Ker ukrepi na drugi strani pomenijo tudi poseg v ustavno varovane pravice oseb, zoper katere se ukrepi odrejajo, je zakon določil stroge pogoje in način izvajanja ukrepov, kar pomeni, da so podatki, ki so bili pridobljeni na tak način, tudi naknadno preizkušeni s sodno kontrolo. Če se potrdi njihova veljavnost, bi zato bilo povsem nedopustno in v nasprotju z zakonom, če bi se zakonito pridobljeni dokazi izničili le zaradi spremembe procesnega položaja katere od preiskovanih oseb.
Postopka po določbi 235.a člena ZKP namreč ni mogoče razumeti kot dolžnost sodišča, da ga izvede vselej, ko se priča sklicuje na dolžnost varovanja tajnih podatkov. Odločitev o tem je odvisna od vsebine varovanega tajnega podatka oziroma od pravne relevantnosti predlaganega dokaza, česar pa obramba tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnila.
Drži, da je obtoženec oče dveh otrok in da se je med prestajanjem kazni poročil, vendar na drugi strani ne gre prezreti, da njegova družinska skupnost dejansko nikoli ni zaživela, saj, kot je že zgoraj povedano, se obtoženec ves čas nahaja v zaporu. Družinska skupnost se torej navaja zgolj formalno, ne obstaja pa tudi dejansko, zaradi česar mu že iz tega razloga ne more biti kršena ustavna pravica do družinskega življenja, kot to meni zagovornik.
Načeloma je sicer res, da ima odločitev o zahtevi za izločitev dokazov prednost pred odločitvijo o priznanju krivde, vendar le, če se očitki nezakonitosti dokazov nanašajo na kaznivo dejanje obtoženca, ki krivdo priznava.
Dejstvo, da se je senat seznanil z obsodilno sodbo, čeprav je bila ta že izbrisana v smislu prvega odstavka 82. člena KZ-1, ne predstavlja izločitvenega razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP. Sodbe, ki je bila kasneje izbrisana, namreč ni mogoče oceniti kot nedovoljen dokaz, pač pa akt sodišča, ki je zaradi poteka časa in ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, izgubil svojo veljavnost z vsemi pravnimi posledicami sodbe.
Naročniški podatki glede telefonske številke A. je policija zakonito pridobila na podlagi prvega odstavka 149.č člena ZKP (ZKP-N), pri tem pa je podlago imela v določbi tretjega odstavka 149.b člena ZKP, seveda ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev, ki so navedeni v obeh določbah. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-144/19 z dne 6. 7. 2023 (tretji del), sicer razveljavilo člene 149.b, 149.c petega odstavka 156. člena in deloma šesti odstavek 156. člena ZKP, je pa dalje odločilo, da 149.č člen ZKP ni v neskladju z Ustavo. Pa tudi sicer, kolikor se upošteva razloge za razveljavitev 149.b člena ZKP glede pridobivanja prometnih podatkov, sodišče druge stopnje ugotavlja, da odredba sodišča Pp 4/18 z dne 29. 5. 2020 za razširitev ukrepov po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP na telefonsko številko A., ustreza standardom, kot jih zahteva odločba Ustavnega sodišča. Isto velja tudi za ostale odredbe o nadzoru telefonskih komunikacij, glede katerih pritožba zgolj posplošeno trdi, da so nezakonite oziroma nezadostno obrazložene.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - res iudicata - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - objektivne meje pravnomočnosti
Za individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je treba upoštevati predvsem izrek sodbe in dejansko podlago sodbe. Od izdaje sodbe namreč ni več pomemben tožbeni zahtevek, ampak sodna odločba, s katero je bilo odločeno o tožbenem zahtevku. Ko je o zahtevku pravnomočno odločeno, ne gre več za vprašanje opredelitve tožbenega zahtevka, temveč za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti sodne odločbe: tožbeni predlog nadomesti izrek sodbe, ta pa se nanaša na dejansko stanje, kakršno je obstajalo ob koncu glavne obravnave.
Nova tožba z enakim tožbenim predlogom bi bila dopustna le, če bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o katere zahtevku je bilo že pravnomočno odločeno.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088030
OZ člen 87. ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniški spor - regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja notarskega zapisa - kreditna pogodba v CHF - pogodba v notarskem zapisu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - pravo EU - načelo lojalne razlage prava EU - sodbe SEU - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za predhodno odločanje - pojasnilna dolžnost banke - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode
Odločbe SEU, ki so sprejete v postopku predhodnega odločanja, so pojasnjevalne narave, njihova uporaba v konkretnem primeru je v pristojnosti nacionalnih sodišč. Izpostavljeno vprašanje se tako dejansko ne nanaša na vprašanje razlage prava EU, temveč vprašanje njegove pravilne uporabe.
Obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na pravo EU, je omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem. Pritožba ne izpostavi nobenega pomisleka, ki bi bil relevanten v obravnavani zadevi in odgovor nanj ne bi bil obsežen v navedenem stališču SEU.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - prosta dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da delovni stroj ni last tožene stranke, slednjega ima zgolj v posesti, posest kot taka pa ne more v ničemer vplivati na morebitno kasnejšo upnikovo uveljavljanje denarne terjatve zoper njo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 244.
začasna nezmožnost za delo - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - predlog osebnega zdravnika - imenovani zdravnik - začasna zadržanost z dela
Osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.
Dedinje in njene družine v krog socialno najbolj šibkih ni mogoče uvrstiti kljub prejemanju relativno nizkega mesečnega (povprečnega) dohodka v višini 615,45 EUR. Čeprav ta dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (res) ne presega, je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi vse okoliščine konkretnega primera. Tako je pravilno upoštevalo še podedovano nepremično premoženje v katerem dedinja ne prebiva in katerega skupna vrednost je bila ocenjena na 151.052,33 EUR.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - aktivna legitimacija upnika - sum zlorabe postopka
Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris.
Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.
Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.
Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 3, 3/2.
regres za letni dopust - dokazovanje plačila - pavšalne navedbe
Ker toženka ni dokazala, da bi tožniku plačala celotni pripadajoči regres za dopust za leta 2019, 2020, 2021 in 2022, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku tožnika v tem delu.
Toženka je v prvi pripravljalni vlogi glede plačila regresa navedla, da je tožniku regres plačala in navedla konkretne zneske (ki pa ne predstavljajo celotnega pripadajočega regresa), nato pa še, da pa je preostanek zneska tožnik prejel s kompenzacijo oziroma v drugačni obliki. Te navedbe so pavšalne. Toženka bi morala navesti kateri znesek, za katero leto je bil kompenziran oziroma plačan v kateri drugi obliki, ter za to predložiti dokaze, česar ni storila. Sodišče prve stopnje se zato ni bilo dolžno vsebinsko opredeliti do teh pavšalnih navedb toženke.
ZDR-1 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalcu ne nalaga posebnih obveznosti. Poskusno delo pomeni vnaprej dogovorjen preizkus sposobnosti za delo, pri čemer je delavec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi seznanjen, da bo ocenjen in da v primeru negativne ocene pogodba preneha po poenostavljenem postopku. Prav v tem je smisel poskusnega dela, zato zakonodajalec ni predvidel dodatnih formalnih postopkov, kot je na primer obvezni predhodni razgovor z delavcem. Obrazložena pisna ocena in poročilo je bilo tožnici vročeno skupaj z odpovedjo, zato dejstvo, da je bila tožnica o negativni oceni obveščena na sestanku 5. 3. 2025 zgolj ustno, ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi.
Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno navesti dejanski razlog zanjo. Odpoved, ki je predmet presoje, vsebuje konkretne okoliščine, na podlagi katerih je jasno, zakaj tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, s čimer je zakonska zahteva izpolnjena. Takšna obrazložitev omogoča tudi sodni preizkus zakonitosti odpovedi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088071
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 315, 315/2, 369, 369/4, 371, 371/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - ustavno načelo domneve nedolžnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - podrejen položaj - materialni dokaz - novi dokazi - pritožbena novota
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 3. 2024, iz katerega izhaja, da obramba vztraja pri tem, da se predloženi zvočni posnetki neposredno poslušajo, pa se po mnenju pritožbenega sodišča kot brezpredmetno pokaže tudi polemiziranje zagovornika o tem, da sodišče prve stopnje v okviru izvedenega dokaznega postopka vsebine teh posnetkov, ki jih je obramba skoraj v celoti prepisala, ni niti prebralo. Četudi bi bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni, glede na izsledek preostalih izvedenih dokazov, še posebej v razmerju do obdolženega obremenilnih, za meritorno odločitev v predmetni kazenski zadevi ne bi bili merodajni, za kar si sicer brez uspeha prizadeva zagovornik.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura člen 1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 1. URS člen 26. OZ člen 1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZKme-1 člen 53, 56. ZGO-1 člen 2, 2/1, 73.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države RS - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - protipravno ravnanje - javni razpis - nepovratna sredstva - nepovratna sredstva v kmetijstvu - razpisni pogoji za prijavitelja - nemogoč pogoj - upravna enota - gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja
Poseg v pravni interes (tožnica je gradnjo financirala v pričakovanju odobrenih, nato pa neizplačanih sredstev) še ne pomeni protipravnosti. Stališče, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, je znotraj okvira pravne dopustnosti. Z njim upravni organ ni nerazumno, arbitrarno ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe. Ravnanje agencije z izdano odločbo ni preraslo v protipravno ravnanje.
Sodišče prve stopnje se je v okviru razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno opredelilo do tožbene navedbe, da je agencija od tožnice zahtevala nemogoče (saj ob pravnomočnem gradbenem dovoljenju in pridobljenem uporabnem dovoljenju ne bi več mogla zaprositi za izdajo novega gradbenega dovoljenja za isti objekt). Drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen. Ker tožnica ni vložila vloge za izdajo novega gradbenega dovoljenja, oziroma ker pristojni upravni organ o takšni vlogi ni odločal (ni mogel odločati), je šteti, da tožnica ni dokazala, da sploh ne bi mogla pridobiti novega gradbenega dovoljenja. Povedano drugače: ni dokazala, da bi agencija izplačilo nepovratnih sredstev pogojevala z nemogočim pogojem. S tem, ko ni vložila zahteve za izdajo novega gradbenega dovoljenja in preizkusila pravilnosti argumentacije upravnega organa in upravnega sodišča (da lahko konkretno nelegalno gradnjo sanira le v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja), je tožnica nase prevzela tveganje za nastanek škode.
ZD člen 62, 64, 67, 76. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - pisna oporoka pred pričami - obličnost oporoke - neveljavnost oporoke - sposobnost biti oporočna priča - lastnoročen podpis zapustnika - ponarejena oporoka - podatki o sorodstvenem razmerju - dokazni predlogi - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Oporočni priči v medsebojnem razmerju mati - sin nista bili niti absolutno niti relativno nesposobni priči.
Za pisno oporoko pred pričami mora v prvi vrsti obstajati pisni sestavek (listina). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni pomembno, kako je zapis nastal niti kdo je pisec. Lahko je oporočitelj sam, tisti, za katerega je določena korist v oporoki (dedič), lahko tudi oporočna priča, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru. Pravilna je presoja, da na veljavnost obravnavane oporoke ne vpliva dejstvo, da je zapis listine napravila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča.
ZD sankcionira napake v obliki z izpodbojnostjo. Sodna praksa dopušča tudi ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost oporoke po splošnih pravilih OZ, kadar je tožbeni zahtevek usmerjen ne neobstoj oporoke, med drugim zaradi tako hudih napak v obliki, da je na prvi pogled jasno, da oporoka ni nastala (npr. če je pisna oporoka brez oporočiteljevega podpisa, kar zatrjuje tožeča stranka v tem postopku).
ZDR-1 člen 31, 33, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 286, 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zagovor delavca - bolniška odsotnost delavca
Dvom tožnika o tem, kdaj se mora vrniti na delo, je bil odpravljen dne 22. 10. 2024 z vročitvijo sklepa o preklicu napotitve na čakanje na delo doma. Tožnik je bil od takrat dalje, torej z naslednjim dnem po prejemu sklepa, dolžan pričeti opravljati delo, kot svojo temeljno obveznost iz delovnega razmerja (33. člen ZDR-1), ter je bila kvečjemu na njem dolžnost, da se v primeru kakršnegakoli dvoma glede pričetka dela obrne na toženko.
Zgolj navedba delavca o zdravstvenih težavah ne zadostuje kot opravičilo za izostanek z zagovora. Za preložitev zagovora je potrebno konkretno obrazložiti zdravstvene težave in predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo. Bolniški stalež sam po sebi ne izključuje možnosti udeležbe delavca na zagovoru ali podaje pisnega zagovora.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 16/1, 22, 22/3. ZMEPIZ-1 člen 75, 80, 80-1. ZDR-1 člen 4, 4/1, 20, 20/3, 31, 31-8. ZPP člen 8.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - podlaga za zavarovalno razmerje - obvezno zavarovanje
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje, bil pa je družbenik in hkrati tudi poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. Ker tožnik ni dokazal obstoja delovnega razmerja (ni šlo za odplačno razmerje) in je izpolnjen z zakonom določen pogoj iz prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, je tožniku utemeljeno priznana lastnost zavarovanca na tej podlagi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 42, 49, 49/5. ZPP člen 249.
nagrada za izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - priloga - število prilog - naloge izvedenca
Skladno s prvim odstavkom 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih za študij spisa pripada sodnemu izvedencu pri obsegu od 501 do vključno 1000 strani spisa plačilo v višini 255,00 EUR. Obseg študija spisa po prvem odstavku zajema tudi priloge, ki jih je treba preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
Neutemeljeno je zatrjevanje, da sodni izvedenec ni opravil strokovnega dela, na podlagi katerega bi bil upravičen do nagrade in stroškov, ker ni odgovoril na vsa vprašanja sodišča prve stopnje. Izvedenec je v mnenju jasno navedel, zakaj ni mogel odgovoriti na vsa vprašanja sodišča, zaradi česar ni utemeljeno stališče, da svojega dela sploh ni opravil in mu zato nagrada za pisno mnenje ne gre.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje priznalo sodnemu izvedencu nagrado za izdelavo pisnega izvida in mnenja v previsokem znesku (525,00 EUR). Dejstvo, da je bilo za pripravo mnenja potrebno specifično znanje na več področjih in poznavanje mednarodnih pogodb, evropske zakonodaje ter specifično znanje, ki se nanaša na delo voznika, upravljanje s tahografom, uporabo preverjenim in branjem digitalno zapisanih informacij oziroma branje izpisov iz voznikovih kartic in digitalnega tahografa, na kar se sklicuje sodni izvedenec v odgovoru na pritožbo, samo zase ne pomeni, da je šlo za zelo zahtevno mnenje, saj mora že za mnenje običajne zahtevnosti sodni izvedenec za cestni promet to znanje imeti oziroma poznati navedene predpise.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - pavšalne navedbe
Verjetnost terjatve tožnice je izkazana, ni pa izpolnjen nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker tožnica ni dokazala verjetnosti obstoja ene izmed predpostavk, ki mora biti podana poleg pogoja iz prvega odstavka tega člena in sicer obstoja težko nadomestljive škode. Tožnica je le pavšalno navajala, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa podala konkretnih trditev in dokazov, da gre pri tem za škodo, ki jo je težko nadomestiti. Enako velja tudi za škodo, ki bo nastala njej zaradi peturne vožnje večkrat na teden ob 12 urnih delovnikih (pomanjkanje spanca, stres, preobremenjenost in pregorelost).