CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076555
ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje - odločanje brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – predčasna prekinitiev zavarovanja – vrnitev zavarovalnih premij
Stranka mora narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne.
Stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Zavarovalnica v primeru prekinitve zavarovanja lahko vplačano premijo vrne le tistemu, ki jo je vplačal (zavarovalcu in leasingojemalcu) in ne zavarovancu (in leasingodajalcu).
„Izgubljeni zaslužek“ pojmovno pomeni tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi izostala zaradi pristopa na sodišče. Zaslužek torej pojmovno ni enak dobičku družbenika, zato za priznanje izgubljenega dobička priči ni materialnopravne podlage.
trditveno in dokazno breme – obstoj in višina obveznosti – dvakratno plačilo terjatve – asignacija – izvedensko mnenje
Glede na trditve tožene stranke, da je nekatere predhodno izdane in zapadle račune plačala dvakrat in glede na priznanje tožeče stranke, da so bile nekatere terjatve dejansko res poravnane dvakrat, se kot odločilno pokaže, kako je tožeča stranka knjižila zneske, ki predstavljajo dvakratno plačilo. Da jih je upoštevala za pokrivanje dejansko res obstoječih (čeprav spornih) zapadlih obveznosti, nosi trditveno in dokazno breme tožeča stranka.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – prometna nesreča – nasprotovanje predlogu – pritožbena novota
Glede na pavšalnost pritožnikovega nasprotovanja predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bila že izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke dovolj za spoznanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila narok iz upravičenega vzroka
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074642
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/2. OZ člen 352, 352/1, 662.
odgovornost projektanta – napaka projekta – zastaranje odškodninske terjatve – izvajanje dokazov – določitev novega izvedenca – potrebni stroški
V tej zadevi ni prišlo do napak v sferi projektanta; če pa tožeča stranka zatrjuje, da je dela opravljala po projektu, za katerega je štela, da je pomanjkljiv in z napakami, potem tožena stranka tudi iz tega razloga ne more biti odgovorna za škodo.
Oškodovanec izve za povzročitelja, ko lahko osebo identificira. Ni relevantna dejanska vednost, pač pa je odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral ali mogel izvedeti za povzročitelja. Prav tako se ne zahteva, da oškodovanec ve, na kakšni pravni podlagi je zatrjevani povzročitelj škode odgovoren.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZSVarPre člen 33, 33/1.
denarna socialna pomoč – začasna odredba
Iz navedb v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe niso razvidni dogodki, materialna stiska oziroma izredni stroški, ki so vezani na preživetje tožnice, da bi bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Ker ni izkazala za verjetno, da njena terjatev (izredna denarna socialna pomoč) obstoji ali da ji bo nastala, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji izplačala izredna denarna socialna pomoč.
Okoliščina, da bo mogoče potrebno mnenje v bodoče še dopolniti (kar sploh v zahtevnih zadevah ni nič neobičajnega), še manj pa morebitno dejstvo, da se stranka z vsebino dopolnitve (odgovorov) ne strinja, vsekakor nista razloga, zaradi katerih bi bilo moč izvedencu odreči nagrado in povračilo stroškov za opravljeno storitev (dopolnitev mnenja).
Dogovoru ni mogoče dati značaja splošnih pogojev pogodbe v smislu 120. člena OZ, saj morata za to biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da urejajo nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in da so pravila pripravljena zgolj s strani ene stranke.
Pravdni stranki sta dogovorili poleg odprave nepravilnosti, ki je v izstavitvi dobropisa za preveč obračunane zdravstvene storitve, tudi pogodbeno kazen za kršitev pogodbene obveznosti. Pogodbena kazen je bila tako dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti poleg izstavitve dobropisa oziroma bremepisa. Tako dogovorjena pogodbena kazen po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodnine za katero od tipičnih vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev, prav tako nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti in je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja ter jo je kršiteljica pogodbenega razmerja dolžna plačati, če škoda nastane ali ne.
Tožencu (samostojnemu podjetniku) je bilo vabilo na narok vročeno v skladu s 4. odstavkom 141. člena ZPP, po katerem se samostojnemu podjetniku, ki mu ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi, tako da se obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec ni imel urejenega hišnega predalčnika, zato je vročevalec na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo o tem, kje je pisanje v katerem je bil določen rok 15 dni, v katerem ga mora toženec dvigniti. Skladno z 2. odstavkom 141. člena ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih.
Obvezne prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, za delavca izračuna, odtegne in plača delodajalec. Izračun in plačilo prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja pa delodajalec opravi skupaj z izračunom in plačilom akontacije dohodnine, ki jo plačuje od dohodkov zavezanca med letom. Tožena stranka mora zato od bruto zneskov za tožnico obračunati in odvesti davek in prispevke za socialno varnost, tožnici pa nato nakazati za odvedene zneske znižan znesek. Tožnica je upravičena le do neto zneskov, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po plačilu davka (in prispevkov) ter do zakonskih zamudnih obresti od teh neto zneskov.
Škoda zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tožniku začela nastajati takoj po učinkovanju odpovedi. Tožnik je za povzročitelja škode izvedel z dnem vročitve odpovedi, medtem ko je za nastanek škode izvedel z dnem, ko je odpoved pričela učinkovati. Ker tožbe na povračilo škode ni vložil v roku treh let (352/2 čl. OZ), je njegova odškodninska terjatev zastarala. Vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino. Dejstvo, da škoda še vedno nastaja, lahko vpliva na višino škode, na njen obstoj in utemeljenost terjatve pa ne more vplivati.
nepremičninska izvršba – predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe – načelo sorazmernosti - omejitev sredstev izvršbe
Po določbi 169. člena ZIZ lahko v primeru nepremičninske izvršbe dolžnik v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugo nepremičnino. Takšnega predloga dolžnik ni podal, saj oprava izvršbe z rubežem plače predstavlja s strani upnika že predlagano in s strani sodišča že dovoljeno sredstvo izvršbe. Iz navedenega razloga se dolžnik ne more sklicevati na načelo sorazmernosti, saj je to v korist dolžnika varovano na način, kot ga določa 169. člen ZIZ. Tudi v primeru podaje tovrstnega predloga, pa bi moral dolžnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo terjatev upnika poplačana s tem drugim predlaganim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.
izključitev družbenika iz družbe – izstop družbenika iz družbe - umik tožbe - pravdni stroški
Z vpisom izstopa tožene stranke kot družbenika iz družbe tožena stranka ni več družbenik v družbi, zato je bil smiselno izpolnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na izključitev družbenika iz družbe, tožeča stranka pa je s tem, ko je tožena stranka iz družbe izstopila, izgubila pravni interes za nadaljnjo vztrajanje pri tožbenem zahtevku, zato je tudi umaknila tožbo in sicer takoj, ko je bila seznanjena z izstopom tožene stranke iz družbe. Na podlagi navedenega dejanskega stanja, je treba uporabiti pri odločitvi o stroških izjemo, določeno v prvem odstavku 158. člena ZPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076580
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 23, 24, 168, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 34, 40, 40/1. ZOR člen 47. ZPP člen 212, 309a.
avtorska pravica – avtorsko delo – prevod – predelava – založniška pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe – dogovor o odmeni za uporabo prevoda – predpravdna korespondenca – višina nadomestila – višina civilne kazni
Tudi prevod je avtorsko delo. S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
Ker je avtorska pravica na prevodu samostojna avtorska pravica, je tožeča stranka avtorsko pravico na prevodu obdržala. Obdržala jo je na temelju založniške pogodbe iz leta 1987, ki še vedno učinkuje.
Če naj bi po 28. 9. 1991 tožeča stranka ne imela več avtorske pravice na prevodu, bi je torej očitno ne imela niti prevajalka (saj ta tudi ni mogla izdati prevoda), in iz istega razloga tudi sicer sploh nihče drug. Prevod sam ne bi več imel nobenega avtorskopravnega varstva, in sicer kljub jasnem 7. členu ZASP.
Zaradi razmeroma visokega računskega (odmernega) temelja mora biti pri razmeroma visokih honorarjih odstotek civilne kazni praviloma razmeroma nizek, da civilna kazen vendarle ne prizadene kršitelja nesorazmerno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor – vročanje - vročilnica
Podpisana vročilnica ima res značaj javne listine, saj dokazuje, da je bilo opravljeno vročanje pošiljke naslovniku, vendar pa kot takšna ne izkazuje, da je naslovnik vročilnico tudi dejansko podpisal. V konkretnem primeru podpisi tožnika na drugih listinah izkazujejo utemeljen dvom o pristnosti podpisa na sporni vročilnici, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje pošiljke tožniku s strani poštarja pravilno izvedeno, preuranjena.
ZJU člen 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce. Ker je bil tožnik v spornem času razporejen na dolžnost v nazivu V. stopnje, se šteje za višjega upravnega delavca, kar pomeni, da na podlagi določbe 31. a člena Pravilnika ne more prenesti doseženih napredovanj. Zato iz teh razlogov ni upravičen do osnovne plače v višjem količniku oziroma do zahtevane razlike.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se delovna doba tožnice pri upoštevanju odpravnine kot pravice iz delovnega razmerja upošteva v celotnem trajanju, ko je tožnica opravljala delo, brez prekinitev, in ne šele od zaposlitve pri tožencu dalje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivne pogodbe časopisno-informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Delodajalec mora v obrazložitvi odpovedi vsebinsko utemeljiti razlog, zaradi katerega je podal delavcu odpoved. Če tega ne stori ter svojo odločitev zgolj pavšalno in na splošno obrazloži, lahko tvega nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Štiri delavke v kadrovski službi so bile zamenljive, kar pomeni, da so spadale v kategorijo delavcev, glede katerih bi morala tožena stranka izvesti medsebojno primerjavo po kriterijih iz določbe 18. člena KP dejavnosti, ki je veljala v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker tega ni storila, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.