„Izgubljeni zaslužek“ pojmovno pomeni tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi izostala zaradi pristopa na sodišče. Zaslužek torej pojmovno ni enak dobičku družbenika, zato za priznanje izgubljenega dobička priči ni materialnopravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
ZPP člen 111, 142, 142/4, 143, 143/3, 224, 343, 343/2.
vročanje – fikcija vročitve – začetek teka pritožbenega roka – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
sposobnost biti stranka – poprava tožbe – oznaka stranke – odpravljiva pomanjkljivost tožbe – subjektivna sprememba tožbe
V konkretnem primeru je šlo za takšno pomanjkljivost tožbe, ki bi se jo dalo odpraviti, in sicer tako, da bi tožnik popravil oznako tožene stranke in navedel obstoječo pravno osebo.
ZZK-1 člen 7, 9, 31, 94, 94/1-3-1, 248, 248/2. ZZK člen 17. ZPPLPS člen 6. SZ člen 118.
lastninjenje stanovanja – kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ – 6. člen ZPPLPS kot izjema od načela pravnega prednika – učinki začetka stečaja nad vpisanim lastnikom – preizkus identitete nepremičnine
Skladno z drugim odstavkom 248. člena ZZK-1, ki ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS) in pomeni izjemo od načela pravnega prednika, se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbo 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA (v nadaljevanju Uredba). Določba 6. člena ZPPLPS je torej vzpostavila domnevo, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje oziroma posamezni del prodal po določbah SZ, v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik (prodanega) posameznega dela.
Pravnoposlovna pridobitev stanovanja po določbah SZ je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe, kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni pravni posel in vpis v zemljiško knjigo.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
Dogovoru ni mogoče dati značaja splošnih pogojev pogodbe v smislu 120. člena OZ, saj morata za to biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da urejajo nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in da so pravila pripravljena zgolj s strani ene stranke.
Pravdni stranki sta dogovorili poleg odprave nepravilnosti, ki je v izstavitvi dobropisa za preveč obračunane zdravstvene storitve, tudi pogodbeno kazen za kršitev pogodbene obveznosti. Pogodbena kazen je bila tako dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti poleg izstavitve dobropisa oziroma bremepisa. Tako dogovorjena pogodbena kazen po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodnine za katero od tipičnih vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev, prav tako nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti in je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja ter jo je kršiteljica pogodbenega razmerja dolžna plačati, če škoda nastane ali ne.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZSVarPre člen 33, 33/1.
denarna socialna pomoč – začasna odredba
Iz navedb v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe niso razvidni dogodki, materialna stiska oziroma izredni stroški, ki so vezani na preživetje tožnice, da bi bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Ker ni izkazala za verjetno, da njena terjatev (izredna denarna socialna pomoč) obstoji ali da ji bo nastala, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji izplačala izredna denarna socialna pomoč.
Okoliščina, da bo mogoče potrebno mnenje v bodoče še dopolniti (kar sploh v zahtevnih zadevah ni nič neobičajnega), še manj pa morebitno dejstvo, da se stranka z vsebino dopolnitve (odgovorov) ne strinja, vsekakor nista razloga, zaradi katerih bi bilo moč izvedencu odreči nagrado in povračilo stroškov za opravljeno storitev (dopolnitev mnenja).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Predsednica komisije bi morala predložiti pisno oceno poskusnega dela najkasneje tri dni pred iztekom poskusne dobe tožnika, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Tožena stranka razen izpovedbe direktorja, da je tožnika na sestanku seznanila z oceno poskusnega dela, v sodnem postopku ni predlagala nobenih dokazov z zaslišanjem prič, ki bi potrdile direktorjevo izpoved. Zato tožena stranka, ki nosi dokazno breme, ni dokazala, da je v konkretnem primeru zakonito in iz utemeljenih odpovednih razlogov podala tožniku izpodbijano izredno odpoved.
ZJU člen 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce. Ker je bil tožnik v spornem času razporejen na dolžnost v nazivu V. stopnje, se šteje za višjega upravnega delavca, kar pomeni, da na podlagi določbe 31. a člena Pravilnika ne more prenesti doseženih napredovanj. Zato iz teh razlogov ni upravičen do osnovne plače v višjem količniku oziroma do zahtevane razlike.
ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 131.
nadomestilo za uporabo fonogramov – zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen – dolžnost sklepanja pogodb – primerna civilna kazen
Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.
Tožencu (samostojnemu podjetniku) je bilo vabilo na narok vročeno v skladu s 4. odstavkom 141. člena ZPP, po katerem se samostojnemu podjetniku, ki mu ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi, tako da se obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec ni imel urejenega hišnega predalčnika, zato je vročevalec na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo o tem, kje je pisanje v katerem je bil določen rok 15 dni, v katerem ga mora toženec dvigniti. Skladno z 2. odstavkom 141. člena ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih.
Obvezne prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, za delavca izračuna, odtegne in plača delodajalec. Izračun in plačilo prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja pa delodajalec opravi skupaj z izračunom in plačilom akontacije dohodnine, ki jo plačuje od dohodkov zavezanca med letom. Tožena stranka mora zato od bruto zneskov za tožnico obračunati in odvesti davek in prispevke za socialno varnost, tožnici pa nato nakazati za odvedene zneske znižan znesek. Tožnica je upravičena le do neto zneskov, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po plačilu davka (in prispevkov) ter do zakonskih zamudnih obresti od teh neto zneskov.
Škoda zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tožniku začela nastajati takoj po učinkovanju odpovedi. Tožnik je za povzročitelja škode izvedel z dnem vročitve odpovedi, medtem ko je za nastanek škode izvedel z dnem, ko je odpoved pričela učinkovati. Ker tožbe na povračilo škode ni vložil v roku treh let (352/2 čl. OZ), je njegova odškodninska terjatev zastarala. Vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino. Dejstvo, da škoda še vedno nastaja, lahko vpliva na višino škode, na njen obstoj in utemeljenost terjatve pa ne more vplivati.
Sprejeta letna ocena tožnika je bila pravilna, postopek ocenjevanja je potekal v skladu s predpisi in ob upoštevanju vnaprej določenih kriterijev za ocenjevanje. Glede na navedeno je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa za preizkus ocene neutemeljen.
Odškodninska odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil in ne z vidika dejstva, da se pogodba več ne izpolnjuje. Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe, zato je odgovornost povzročitelja deliktna.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači – povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 19 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS s sklepom. Tožnik v spornem obdobju ni bil razporejen na formacijski dolžnosti v enoti in podenoti, ki jih sklep izrecno določa. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pravni pouk v sodbah višjih sodišč o pravici do izrednega pravnega varstva v ZPP ni predviden, ne glede na to, ali stranko v pravdnem postopku zastopa odvetnik ali pa se postopka udeležuje sama. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že odločalo o dovoljenosti revizije, ki sta jo tožnika vložila brez odvetnika. Zavzelo je stališče, da pravni pouk v sodbi višjega sodišča ni v skladu s sistemom ZPP, ki je naravnan na ustavno zagotovljeno dvostopenjsko odločanje v pravdnem postopku, hkrati pa ZPP ne vsebuje niti zahteve po pravnem pouku o reviziji niti pravne podlage zanj.