letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Vrhovno sodišče RS je v podobnem sporu zavzelo stališče, da je določbo 166. člena ZDR potrebno razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnem razmerja ter da iz namena pravic do letnega dopusta izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno.
Tožnica je imela v koledarskem letu 2011 pravico do izrabe 35 dni letnega dopusta, ob prenehanju delovnega razmerja pa ji je ostalo še 13 dni neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2010. Razlogi za neizrabo celotnega dopusta za leto 2010 niso bili na strani tožnice, saj je ta redni dopust običajno izrabila v času kolektivnih dopustov. Tožnica je dne 4. 2. 2011 odstopila s funkcije predsednice uprave, delovno razmerje pri toženi stranki pa ji je prenehalo 10. 2. 2011. Tožnica je tako upravičena do nadomestila za neizrabljenih 10 dni rednega letnega dopusta, za 3 dni pa je bilo ugotovljeno, da bi tožnica lahko izrabila letni dopust (v času od dneva odstopa do prenehanja delovnega razmerja), zato do odškodnine za 3 dni ni upravičena.
V skladu z določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP preneha razlog za prekinitev pravdnega postopka z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Upnik, čigar terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka (tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP), sicer preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Vendar navedene določbe 301. člena ZFPPIPP ne izključujejo določbe prvega odstavka 208. člena ZPP, da se zaradi stečajnega postopka prekinjeni pravdni postopek lahko nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodišče povabi, naj to stori. Drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano, najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. V skladu z ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku. Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP). Sklep o nadaljevanju postopka je torej podlaga za vodenje postopka. Odločitev po sedmem odstavku 301. člena ZFPPIPP ni možna, če ni izdan sklep o nadaljevanju postopka (208. člen ZPP).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZFPPIPP člen 300, 313. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - stečaj
ZDSS-1 v 5. odstavku 41. člena določa, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Dejstvo, da je tožnik naknadno v skladu s 300. členom ZFPPIPP v povezavi s 313. členom vložil tožbo za ugotovitev obstoja terjatve oziroma predlagal nadaljevanje že začetega pravdnega postopka, na naravo spora ne vpliva, saj je sodišče še naprej obravnavalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Denarni zahtevki, katerih ugotovitev obstoja je tožnik zahteval, pa so posledice nastopa objektivnega dejstva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na to, da tožnikov tožbeni zahtevek ni bil utemeljen, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka (5. odstavek 41. člena ZDSS-1).
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 150, 153, 179. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Raztovarjanje plastičnih cevi, dolžine 12 m in teže 250 kg, predstavlja nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, saj gre za delo, pri opravljanju katerega lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 15, 15/2, 25, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 48, 49, 49/1, 49/4. ZPP člen 115, 115/2, 337.
lastnost zavarovanca – zasebni zavod – delovno razmerje
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba zasebnega zavoda vpisala v poslovni register, že zavarovana na podlagi delovnega razmerja po 13. členu ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
ZIZ člen 24, 24/1, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZN člen 3, 3/2, 43.
prehod terjatve – predlog za odlog izvršbe – objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe – predlog za položitev varščine za odlog izvršbe – prekoračitev navedb pravdnih strank – odločanje preko mej postavljenega zahtevka
Upnik kot materialnopravno napačno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnik zahteva varščino samo, kadar gre za odlog izvršbe na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožba upnika je v tem delu utemeljena, saj sodišče na upnikov predlog za odlog izvršbe postavi pogoj, da dolžnik zagotovi varščino v vseh primerih odloga izvršbe (tako po prvem, kot po drugem odstavku 71. člena ZIZ).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021528
OZ člen 365, 369. SPZ člen 11. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-11, 58, 58/3, 168, 168/1, 201, 201/2, 208, 208/2.
izvršba na nepremičnine – lastništvo nepremičnine – originarna pridobitev lastninske pravice – izvenzakonska skupnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – ugovor tretjega – zastaranje terjatve – stroški postopka
Izvršbo na predmetne nepremičnine ne preprečuje ugovor dolžnika, da le-te niso njegova last, iz razloga, ker so bile pridobljene v času izvenzakonske skupnosti in ker so z notarskim zapisom z dne 9. 6. 2006 postale izključna last izvenzakonske partnerice dolžnika A.K. Za vodenje izvršbe zoper dolžnika je po prvem odstavku 168. člena ZIZ odločilno le, da je dolžnik tisti, ki je po podatkih zemljiške knjige vpisan kot lastnik nepremičnine. Nevpisana lastninska pravica izvenzakonskega partnerja in odsvojitev nepremičnine na izvenzakonskega partnerja, ki v zemljiški knjigi ni vknjižena, je v postopku odločanja o ugovoru dolžnika brez vsakršnega učinka.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju prosilca – zavrženje predloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je primarni tožbeni zahtevek modificirala tako, da mora tožena stranka iz vrednosti nepremičnega premoženja, ki ga sestavlja 43 parcelnih številk (natančno opredeljenih) prednostno, po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka, plačati celotno v stečajnem postopku priznano terjatev 1.104.094,29 EUR pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja. Tožnica s tako modificiranim tožbenim zahtevkom dejansko uveljavlja pravico do ločenega poplačila njene terjatve iz točno določenega nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, enako kot bi uveljavljala svojo zastavno pavico na tem premoženju. Gre za primerljivo situacijo, kot jo ureja 43. člen ZPP, po katerem se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu, da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V to datoteko so se vpisovale delovne ure, bolniške in vse ostale odsotnosti delavcev ter podatki za obračun prevoza in prehrane, ki so jih delavci dobivali glede na prisotnost. S tem ko tožnica kljub zaprosilu sodelavke te datoteke ni poslala na oddaljeno enoto, je kršila svoje pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker tožbe na nedopustnost izvršbe ni moč obravnavati v povezavi s tem izvršilnim postopkom, zaradi njene vložitve do odloga izvršbe v tej izvršilni zadevi ne more priti.
ZZVZZ člen 87, 91. ZVZD člen 5,6, 8. Pravilnik o zahtevah za ugotavljanje varnosti in zdravja pri delu člen 4, 37.
nezgoda pri delu – padec na mokrih tleh – povračilo stroškov zdravljenja – krivdna odgovornost delodajalca – vzrok nezgode – opustitev dolžnega ravnanja – trditveno breme
Tožeča stranka bi morala konkretizirano opredeliti, katera konkretna opustitev katerega dolžnega ravnanja je bila vzrok nezgode, saj golo sklicevanje na abstraktne pravne predpise ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074596
OZ člen 325, 325/1, 435, 435/1, 520, 520/2.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice – skupni namen pogodbenih strank – prehod lastninske pravice – prodajna pogodba – najemna pogodba – novacija
Uspeha celotnega dokaznega postopka tožeča stranka ne more uspešno ovreči s stališčem o pomenu dejstva, da je v stečaju sporni stroj tožeča stranka vodila kot premoženje stečajnega dolžnika. Podlaga za to bi bila lahko realizirana kupoprodajna pogodba, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehala, ker sta sta jo pogodbeni stranki prenovili z najemno (zakupno) pogodbo.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
Memljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe.
Stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, je materialnopravno zmotno.
Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako).
skupno premoženje – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zaznamba spora
Terjatev, ki temelji na družinskem stvarnem pravu (na institutu skupnega premoženja), je mogoče učinkovito zavarovati z zaznambo spora. Če pa stranka želi doseči zavarovanje z začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo izvršitev zanjo uspešne sodbe otežena ali nemogoča.
vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – seznam upravičencev – vloga lokalne skupnosti – seznam končnih upravičencev – upravni postopek – neupravičena pridobitev
Sestava končnega seznama upravičencev je izraz vloge tožene stranke (občine), ki je v postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje nastopila kot upravičenka v imenu dejanskih končnih upravičencev in da ne gre za ravnanje toženke kot oblastvenega organa oziroma organa v izvajanju javnih pooblastil.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s sodno odločbo – sodna delitev stvari – pravnomočna sodna odločba – dekleratorna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice ima v tem primeru le publicitetni (dekleratoren) pomen.