ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 15, 15/2, 25, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 48, 49, 49/1, 49/4. ZPP člen 115, 115/2, 337.
lastnost zavarovanca – zasebni zavod – delovno razmerje
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba zasebnega zavoda vpisala v poslovni register, že zavarovana na podlagi delovnega razmerja po 13. členu ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reintegracija delavca
Določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča so namenjene temu, da se ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sporno razmerje med strankama lahko reši tudi v smislu določb 118. člena ZDR, če gre za nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja delavca pri delodajalcu na istem ali drugem delovnem mestu. Tožena stranka bi tožniku, ki je do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki opravljal delo na delovnem mestu visokošolski učitelj, lahko ponudila ustrezno delovno mesto glede na njegovo strokovno izobrazbo, kar pa ne pomeni nujno opravljanja pedagoških dejavnosti. Ob upoštevanju načela reintegracije je zato potrebno odločiti, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, strankama v sporu pa je prepuščeno, da po vrnitvi tožnika na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo tožnika pri toženi stranki.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 7/2, 7/3. ZUTD člen 140, 140/3, 140/4. ZZZPB člen 54, 54/2. ZUS člen 1.
stvarna pristojnost – vračilo denarnega nadomestila od delodajalca – upravni spor
Zavarovancu je bila priznana pravica denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nato pa je bilo v delovnem sporu ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zavarovanec reintegriran v delovno razmerje. Spor o vračilu zavarovancu izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo med izvajalcem zavarovanja za brezposelnost kot tožencem in zavarovančevim delodajalcem kot tožnikom, ni spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ni socialni spor. Ker je toženec o vračilu nadomestila izdal odločbo, je za odločanje pristojno upravno sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnik je med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Ker za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in 1. odstavka 9. člena pogodbe o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, utemeljena.
letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Vrhovno sodišče RS je v podobnem sporu zavzelo stališče, da je določbo 166. člena ZDR potrebno razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnem razmerja ter da iz namena pravic do letnega dopusta izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno.
Tožnica je imela v koledarskem letu 2011 pravico do izrabe 35 dni letnega dopusta, ob prenehanju delovnega razmerja pa ji je ostalo še 13 dni neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2010. Razlogi za neizrabo celotnega dopusta za leto 2010 niso bili na strani tožnice, saj je ta redni dopust običajno izrabila v času kolektivnih dopustov. Tožnica je dne 4. 2. 2011 odstopila s funkcije predsednice uprave, delovno razmerje pri toženi stranki pa ji je prenehalo 10. 2. 2011. Tožnica je tako upravičena do nadomestila za neizrabljenih 10 dni rednega letnega dopusta, za 3 dni pa je bilo ugotovljeno, da bi tožnica lahko izrabila letni dopust (v času od dneva odstopa do prenehanja delovnega razmerja), zato do odškodnine za 3 dni ni upravičena.
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Tožnik je imel možnost zdravljenja prostate v Sloveniji s klasično ali z robotsko operacijo. Ker se je kljub temu odločil za robotsko operacijo v tujini, možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne kršitve, kamor spada tudi zatrjevana relativna bistvena kršitev postopka zaradi neupoštevanja prepozno vložene vloge.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, da bi bila primerna za obravnavo (četrti in peti odstavek 108. člena ZPP), zato jo je bilo treba zavreči. Prvi odstavek 22. člena ZOdvT določa, da se vrednost predmeta, ki je ni mogoče določiti po določbah 21. člena tega zakona, določi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Če vrednosti predmeta ni mogoče določiti niti v skladu s prejšnjim odstavkom, znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR. Ta znesek se lahko ustrezno zniža ali zviša, vendar ne sme preseči 500.000,00 EUR (drugi odstavek 22. člena ZOdvT). V tem sporu je zato vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR.
Pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da ima dolžnik visok znesek neporavnanih obveznosti do upnika in do DURS, ki so zapadle v plačilo pred več kot enim letom, in so ugotovljene z izvršilnimi naslovi, upoštevaje, da dolžnik ni izkazal, da jih je upošteval v izkazu poslovnega izida, da posluje prek drugega transakcijskega računa in ima blokirana oba svoja računa, zaključuje, da navedena dejstva nedvomno izkazujejo, da je dolžnik trajneje nelikviden.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožeča stranka je primarni tožbeni zahtevek modificirala tako, da mora tožena stranka iz vrednosti nepremičnega premoženja, ki ga sestavlja 43 parcelnih številk (natančno opredeljenih) prednostno, po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka, plačati celotno v stečajnem postopku priznano terjatev 1.104.094,29 EUR pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja. Tožnica s tako modificiranim tožbenim zahtevkom dejansko uveljavlja pravico do ločenega poplačila njene terjatve iz točno določenega nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, enako kot bi uveljavljala svojo zastavno pavico na tem premoženju. Gre za primerljivo situacijo, kot jo ureja 43. člen ZPP, po katerem se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo, itd.). Tožnik v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca ter zavarovalnice odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker tožbe na nedopustnost izvršbe ni moč obravnavati v povezavi s tem izvršilnim postopkom, zaradi njene vložitve do odloga izvršbe v tej izvršilni zadevi ne more priti.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181.
nova odmera pokojnine
Tožnica je novo odmero starostne pokojnine, ki je že bila odmerjena s pravnomočno odločbo, zahtevala, ker v pokojninski osnovi niso bila upoštevana izplačila delodajalca iz naslova dobička iz leta 1992. Ker je bilo o starostni pokojnini že pravnomočno odločeno, se zahteva za novo odmero zavrže.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev pravice uporabe – veljavnost pogodbe – pravna narava vknjižbe pravice uporabe – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pravica uporabe za razliko od stvarnih pravic na nepremičninah, ki jih poznamo danes (SPZ), ni nastala (šele) z vpisom v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni vpis je bil zgolj deklaratorne narave.
Določba tretjega odstavka 3. člena ZLNDL je zgolj sistemske narave in je, izhajajoč iz domneve lastništva, avtomatsko pretvorila pravico uporabe v lastninsko pravico ex lege in ex offo v vseh tistih primerih, kjer je bila pravica uporabe vknjižena v zemljiško knjigo. Sicer pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v prehodu iz družbene lastnine ključen prvi odstavek istega člena, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059908
ZPP člen 351, 351/1. OZ člen 179.
pravni interes za pritožbo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – nateg vratne hrbtenice
Iz pritožbe tožene stranke vsebinsko izhaja, da je bila uperjena zoper nepopoln prepis sodbe, to napako pa je sodišče prve stopnje z vročitvijo popravljenega prepisa sodbe že samo saniralo, vse pritožbene navedbe pa so izčrpane. S tem je tožena stranka za to pritožbo/pritožbo s takšno vsebino izgubila pravni interes.
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zaradi natega vratne hrbtenice.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastništvo nepremičnine – razlogi, ki preprečujejo izvršbo
V skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo se lahko izvršilno sodišče zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi. Povsem pravilno je prvostopno stališče, da ni v domeni izvršilnega sodišča presoja listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis lastninske pravice na dolžnika. V kolikor je dolžnik dosegel vpis lastninske pravice na tej nepremičnini na podlagi pogodbe, ki naj bi bila obremenjena z napakami volje oz. celo s tako hudimi napakami, ki povzročijo ničnost pogodbe, bi moral (on oz. tisti, ki ima zato pravni interes) ustrezno sankcijo za tako pogodbo doseči v za to ustreznem (pravdnem) postopku.
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je neplačevitost dolžnika. Dokazno breme tega je na upniku, izpolni pa ga največkrat z dokazovanjem njenih vidnih znakov. V prvi vrsti bo to neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje. Dejstvo, da je dolžnica prejemnica socialne pomoči, na katerega se sklicuje in zanaša tožnik, pa za sklep o njeni neplačevitosti samo po sebi ni dovolj.