Ni izvršljiva odločba o odvzemu državljanstva FLRJ, ker se zaradi opcije za italijansko državljanstvo po samem zakonu šteje, da državljanstva FLRJ sploh ni pridobil.
Če izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje nista popolna oz. če mnenje ni zadosti obrazloženo, mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred izdajo odločbe zahtevati dopolnitev izvida oz. mnenja. Tudi za dokazovanje v postopku za izdajo odločbe po 1. odstavku 83. člena ZZVZZ namreč ustrezno veljajo določbe 183. do 192. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
Pravico razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi, investitor izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo.
Ni v interesu otroka, da se ne bi nadaljevali nenasilno vzpostavljeni osebni stiki med otrokom in roditeljem, pri katerem ne živi, ne glede na neurejene medsebojne odnose roditeljev.
izpolnitev - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Ker pogodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ne bi bila veljavna, mora nasprotna toženka izdati tožnikoma listino, sposobno za zemljiškoknjižni prenos nepremičnine na tožnika.
pridobitev stanovanjskih pravic - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določbi 2. odstavka 17. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82), ki je še uporabljiv v obravnavanem primeru, sodišče pri določitvi imetnika pravice uporabe skupnega stanovanja po razvezi zakonske zveze upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo ter druge okoliščine primera.
revizija - dopustnost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravico do revizije si mora zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče v okolnostih in na način, predviden v 3. odstavku 40. člena ZPP.
CZ člen 30b. ZTV člen 24.ZUP člen 171, 172, 206, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
carinske oprostitve - dokazovanje - listine - potrdila - odločba - oblika in sestavni deli
Za uveljavitev ugodnosti oprostitve plačila carine po 1. odstavku 30. b oziroma 32. členu prečiščenega besedila carinskega zakona (Ur. l. SFRJ, št. 34/90) morajo osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe, po 2. odstavku tega člena carinskega zakona pristojni carinarnici predložiti poleg potrdila upravnega organa za ekonomske odnose s tujino, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka tega člena (da tuja oseba vlaga za več kot 5 let; da znaša vloga tuje osebe najmanj 20 % celotnega vlaganja), predložiti tudi specifikacijo opreme po tarifnih številkah in oznakah carinske tarife, ki jo overi ta upravni organ, sedaj tožena stranka, ki vodi tudi posebni register pogodb o vlaganju po določbah 24. člena zakona o tujih vlaganjih (ZTV, Ur. l. SFRJ, št. 77/88). Brez potrdila in overjene specifikacije tožena stranka ne more uveljaviti ugodnosti oprostitve plačila carine, torej ne more uveljaviti te pravice, zato lahko sproži upravni spor zoper izpodbijani akt, ki je po vsebini zavrnilna odločba in ne obvestilo kot navaja tožena stranka. Zahtevo za potrdilo na podlagi evidence iz registra pogodb o vlaganju bi morala tožena stranka obravnavati po določbah 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in izdati potrdilo ali pa posebno odločbo o zavrnitvi zahteve za potrdilo; overovitev specifikacije pa bi morala obravnavati po določbah 172. člena ZUP in po predhodni ugotovitvi dejstev v posebnem ugotovitvenem postopku specifikacijo overiti ali pa izdati posebno odločbo o zavrnitvi overovitve (potrdila). Tudi vsaka odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila mora imeti obliko in sestavne dele odločbe po določbah 206. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Izpodbijani dopis, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo za izdajo potrdila, tega nima, bistvena pomanjkljivost pa je v tem, da niso ugotovljene dejanske okoliščine ter dejansko stanje in pravni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka odločila. Zato sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti. Sodišče torej na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora, ker v bistvenih točkah niso ugotovljene, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).
varstvo lastninske pravice - neutemeljeno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba
Solastnik, ki ob soglasju solastnika zapre dvorišče z vrati, pri čemer ostane dostop nanj neoviran, solastnika ne ovira pri izvrševanju lastninske pravice.
Način vožnje obeh vozil, ko cestišče še ni bilo deljeno, in približevanje križišču, je narekovalo zavarovancu tožene stranke zmanjševanje hitrosti in uvrstitev na prometni pas za zavijanje v levo za tožnikom. Tožniku, ki prehitevanja drugega vozila pred križiščem ni mogel pričakovati, ni mogoče naložiti deljene odgovornosti po 192.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ker ni ob spremljanju nepravilne vožnje vozila zavarovanca tožene stranke skušal rešiti nastale prometne situacije, pri čemer v postopku ni bilo ugotovljeno, kako bi to lahko storil. Zato se revizijsko sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je prometno nesrečo v celoti povzročil zavarovanec tožene stranke in da je tožnik upravičen do povračila vse nastale škode.
čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Revidenta pravilno ugotavljata, da je kazenski postopek zoper odgovorne delavce toženih strank zastaran (ker tožnika na poziv preiskovalnega sodnika nista vložila obtožnice ali predlagala preiskave - zaradi česar se po določbah 62. člena zakona o kazenskem postopku šteje, da sta odstopila od pregona) in da obsodilna sodba ni bila izrečena. Zato je treba presojati zastaranje odškodninske terjatve tožnikov po določbah 376. člena ZOR (po katerih zastara odškodninska terjatev v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in storilca oziroma najpozneje v petih letih od nastanka škode). Škoda tožnikov je namreč nastala neposredno po škodnem dogodku 19.6.1985, tudi v zvezi z izdatkom za nagrobnik sinu, ker je bila ta škoda pričakovana in tudi po obsegu določljiva in zato znana, odškodninsko tožbo pa sta tožnika vložila šele 16.6.1991 (to je po okroglo vzeto šestih letih od dogodka).
ZIP člen 14, 194. ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - krajevna pristojnost - uporaba določb o pravdnem postopku - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti
Ker Zakon o izvršilnem postopku nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno, je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti
Obseg iz naslova trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti nastale škode, zaradi katere tožnik duševno trpi, je bil ugotovljen. Gre za to, kar navaja tudi revizija, da ima zlom ključnice za posledico zmanjšano gibljivost telesa in v povezavi z zarastlino v pljučih 10 % invalidnost, vendar dejanski podatki, ki slede iz ocene izvedenskega mnenja, niso taki, da bi omogočili sklepanje o škodi v znatnem obsegu, ki bi opazno okrnila tožnikove življenjske aktivnosti.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega
Toženec je med postopkom dokazal, da je škoda, ki jo tožnik iztožuje, nastala brez njegove krivde, ker je toženec poškodoval tožnika v silobranu, pri katerem pa ni prišlo do prekoračitve (po določilu 161. člena zakona o obligacijskih razmerjih, nadalje ZOR). Silobran predstavlja dovoljeno samopomoč, zato škode, ki pri tem nastane, povzročitelju ni potrebno povrniti.
Ker je javnost sojenja ena izmed temeljnih človekovih pravic (24. člen ustave), je po prejšnjem in sedaj veljavnem ZKP absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana le, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. Nezakonita neizključitev javnosti pa bi predstavljala zakonski razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti le, če bi vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
S podstanovalsko pogodbo je bilo toženi stranki oddano stanovanje v celoti. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da spričo ugotovljenih okoliščin vselitve tožene stranke, ta napram stanodajalcu po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) ni pridobila zaščite. Tudi po sedaj veljavnem Stanovanjskem zakonu uporablja tožena stranka stanovanje nezakonito in zato je tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen (58.čl. SZ).
lokacijsko dovoljenje - graditev objekta v območju mejnega prehoda
Po določbah 12. člena zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS št. 1/91-I) je za gradnjo ali postavitev objektov in naprav na mejnem prehodu potrebno dovoljenje republiškega organa za notranje zadeve, ki dovoljenja ne izda, če bi objekt ali naprava ovirala izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na državni meji. Po presoji sodišča je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za postavitev gostinskega objekta na predvideni lokaciji v območju mejnega prehoda med kontrolnima objektoma slovenskih in italijanskih mejnih organov. Zadrževanje v gostinskem objektu je gotovo nevarnejše in daljše kot v že obstoječih trgovskih objektih na tem območju in bi oviralo izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na zahtevni državni meji tudi zaradi predvidene specifične lege objekta. Tožbena ugovora, da so podobni objekti na nekaterih drugih večjih slovenskih mejnih prehodih in na mejnih prehodih v drugih evropskih državah, sta pavšalna in ju sodišče ne more upoštevati. Nikjer tudi ni predpisano, da bi tožena stranka morala pred odločitvijo vprašati za mnenje delavce mejnega oddelka policije.
izvenzakonska življenjska skupnost - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
Pravdni stranki sta med trajanjem življenjske skupnosti pridobili sporno premoženje. Ta pridobitev premoženja pa je po vseh ugotovljenih okoliščinah rezultat njunega skupnega dela in prispevka ter zato predstavlja skupno lastnino obeh pravdnih strank (v skladu z določilom 2. odstavka 51. člena ZZZDR). Značaja takega premoženja ne spremeni okolnost, ki se poudarja v reviziji, da sta pravdni stranki ločeno koristili denar, ker se je denar očitno tako uporabljal po medsebojnem dogovoru in v skladu s potrebami usklajenega gospodarjenja. Funkcionalno je tudi ta sklop medsebojnih razmerij podoben delitvi dela in drugim delitvam, ki so nujne za vsako sporazumno skupnost.
pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio
Tožnik nesporno ni bil sopogodbenik kupoprodajne pogodbe z dne 2.7.1985, ki sta jo sklenila toženec in prodajalec za sporne nepremičnine. Na to pogodbo zato tožnik ne more opreti svojega tožbenega zahtevka na izstavitev listine, s katero bi pridobil lastninsko pravico do 1/2 na sporni nepremičnini. Obstoja kakšne druge ali ustne pogodbe, ki bi bila realizirana, pa tožnik prav tako ni dokazal. Vse okoliščine, ki jih je tožnik uveljavljal med postopkom in ki naj bi pojasnile pravno odločilno dejansko stanje, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo in materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal podlage, ki bi utemeljevala njegov zahtevek, da mu je toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice.
nezakonita uporaba stanovanja - zamenjava - vojaško stanovanje - zagotovilo upravnega organa
Zagotovilo organa RS, da je z odločbo vse v redu, je lahko odločilna za odločitev o izpraznitvi stanovanja iz sklada nekdanje JLA. Če je toženec takšno izjavo dobil pri pristojnem občinskem organu za obrambo, lahko takšna izjava pomeni strinjanje tožeče stranke z nezakonito odločbo organa prejšnje JLA. Kajti občinski organ, pristojen za obrambo, izvršuje upravne naloge države na področju obrambe. To bi pa lahko pomenilo, da je tožeča stranka odobrila odločitev svoje pravne prednice.