kršitev ustavnih pravic - upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo
Upravni spor je postopek sodnega varstva, vendar ne zoper odločitve, ki jih sprejemajo sodniki v okviru izvrševanja sodne funkcije. V takem primeru se sodno varstvo zagotavlja v postopku odločanja za to pristojnega sodišča, presoja zakonitosti njegovih odločitev pa v postopkih s pravnimi sredstvi in ne s tožbo v upravnem sporu. Navedeno velja tudi v obravnavani zadevi, kjer se izpodbija zakonitost dejanja, opravljenega v okviru predkazenskega postopka na podlagi odredbe preiskovalne sodnice. V takem primeru se sodno varstvo zagotavlja v tem postopku.
ZUS-1 člen 4, 63, 63/1. URS člen 21. ZUPUDPP člen 18, 19, 21, 24, 25, 26.
postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - priprava državnega prostorskega načrta - protipravnost ravnanja - subsidiarni upravni spor
Izpodbijan sklep vlade je po svoji naravi posamični akt. Vsebina odločitev iz izpodbijanega sklepa pa se nanaša na poseg v okolje občine s postavitvijo daljnovoda, ki je v javnem interesu in pomemben za razvoj celotne regije, saj naj bi v tem delu Slovenije gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar pomeni, da se nanaša na konkreten položaj ter na določljiv krog oseb, in sicer na vse gospodarsko usmerjene in stanujoče osebe na območju postavitve tega daljnovoda, ki bo na njihov položaj vplival tako, da bo spremenil okolico njihovega bivanja ter jih oskrboval z električno energijo.
Ugotovitev posega v ustavne pravice je v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic možna le, če gre za tak poseg, ki je nezakonit. Zaradi tega je protipravnost delovanja določenega subjekta osnovni pogoj za to, da se lahko začne ugotavljati, ali je določen subjekt s svojim protipravnim delovanjem posegel v kakšno ustavno pravico.
Postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v fazi odločanja o pripravi načrta in načrtovanja variant je v obravnavanem primeru potekal v skladu s predpisi. Če pa koordinator in pobudnik nista ravnala v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožniki navajajo v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZUPUDPP, izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožnikov.
imenovanje ravnatelja - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - zavrženje tožbe
Tožnik ni izkazal, da bi bilo s sklepom Sveta zavoda osnovne šole, s katerim je bil imenovan ravnatelj šole, poseženo v njegovo konkretno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino iz 4. člena ZUS-1, za katero bi bilo mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper sklep zavrglo.
integriteta in preprečevanje korupcije - sum korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov
Določba 13. člena ZIntPK ne vsebuje zakonske podlage za objavo tožnikovih osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor.
Način, na katerega so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre pri tem za zbirko osebnih podatkov. V aplikaciji so namreč podatki organizirani tako, da je mogoče posameznika zlahka določiti, saj so podatki dostopni vsakemu uporabniku aplikacije, ki vnese ustrezno ime in priimek, torej aplikacija deluje kot zbirka osebnih podatkov.
Določba 9. člena ZVOP-1 je striktna in jasna ter ne dopušča ekstenzivne razlage. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Da je obdelava osebnih podatkov dopustna, mora torej zakon eksplicitno določiti, kateri osebni podatki in kako se obdelujejo, torej kaj je znotraj široke definicije obdelovanja podatkov dovoljeno z njimi početi. Slednje je odvisno od namena, zaradi katerega se podatki obdelujejo.
21. člen Ustave RS se nanaša na spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v okviru kazenskega in pravdnega postopka in ne nasploh. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od navedenih postopkov, tudi ustavne pravice iz tega člena tožniku niso mogle biti kršene.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157. ZKP člen 219a.
predkazenski postopek - preiskava - zaseg elektronskih podatkov - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Spornega ukrepanja policije ni mogoče šteti za samostojno dejanje pristojnega (upravnega) organa iz 4. člena ZUS-1 in s tem za samostojen predmet spora, temveč je v konkretnem primeru v smislu 4. člena ZUS-1 lahko (kot drug posamičen akt), vključno z njenim izvrševanjem, sporna le izdana odredba preiskovalne sodnice.
Glede odredbe o preiskavi elektronskih naprav se že v tožbi pravilno ugotavlja, da ne gre za upravna akta oziroma upravni odločbi ter da zato upravni spor po 2. členu ZUS-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Odredbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti za drug posamičen akt, zoper katerega ni zagotovljenega (drugega) sodnega varstva. Odredbo je namreč izdalo in torej odločilo v zadevi sodišče, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja in da zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno oziroma zahtevano.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 166, 172. URS člen 157.
predkazenski postopek - hišna preiskava - dejanje policije - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Glede odredb o hišni preiskavi se že v tožbi pravilno ugotavlja, da ne gre za upravna akta oziroma upravni odločbi ter da zato upravni spor po 2. členu ZUS-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Odredb pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti za drug posamičen akt, zoper katerega ni zagotovljenega (drugega) sodnega varstva iz 4. člena ZUS-1. Odredbi je namreč izdalo in torej odločilo v zadevi sodišče, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja in da zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno oziroma zahtevano. Odločitev rednih sodišč se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči in tam sprejetih odločitev.
Določb ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave ni mogoče razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 214, 219a. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 2.
predkazenski postopek - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zaseg elektronskih naprav - hišna preiskava - nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke
V konkretnem primeru gre za zadevo, za katero je po ZKP pristojno redno sodišče, ki je v obravnavanem primeru sodni odredbi za hišno preiskavo in preiskavo elektronskih naprav izdalo v okviru svoje sodne funkcije, skladno z določbami ZKP. Zaradi tega tožeča stranka odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Odločitve sodišč in procesna dejanja sodišč, ki vodijo do teh odločitev, lahko tožeča stranka izpodbija le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred stvarno pristojnimi sodišči in po izčrpanju vseh pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Izpodbijanega sodnega akta in procesnih dejanj sodišča, glede na njihovo naravo kot akta in dejanj sodišča, državnega tožilstva in policije, ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
Ker torej izpodbijani sodni odredbi ne moreta biti akta, ki bi lahko bila predmet upravnega spora, posledično temu ne morejo biti predmet upravnega spora tudi dejanja, ki so posledica izdaje tega akta, kot tudi pregledovanje, obravnavanje, reproduciranje in ostala uporaba zaseženih predmetov, ki so bili zaseženi na podlagi sodne odredbe. Vsa ta dejanja so namreč posledica tega, da je bila s sodnima odredbama odrejena hišna preiskava.
V konkretni zadevi je redno sodišče izpodbijano odredbo o zasegu predmetov izdalo v okviru svoje sodne funkcije skladno z določili ZPPre in ZKP. Zaradi tega tožeča stranka odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj sodi v pristojnost rednih sodišč. Odločitve sodišč in procesna dejanja sodišč, ki vodijo do teh odločitev, lahko tožeča stranka izpodbija le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred stvarno pristojnimi sodišči, in po izčrpanju vseh pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Izpodbijanega sodnega akta in procesnih dejanj sodišča glede na njihovo naravo kot akta in dejanj sodišča ni mogoče šteti za posamične akte oz. dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
Ker izpodbijana odredba preiskovalne sodnice ne more biti akt, ki bi lahko bil predmet upravnega spora, posledično temu ne morejo biti predmet upravnega spora tudi dejanja, ki so posledica izdaje tega akta, to pa je razpolaganje z zapisniki sej ožjega kolegija guvernerja Banke Slovenije kot tudi pregledovanje, obravnavanje, reproduciranje in ostala uporaba teh zapisnikov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - finančna preiskava - poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi - zavrženje tožbe
Tožnica ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v pravdnem postopku po ZOPNI, ki že teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper sodbo v navedenem pravdnem postopku.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvami in dejanji sodišča v izvršilnem postopku. Gre torej za izvršilno zadevo, ki sodi v pristojnost rednih sodišč in ne za upravno zadevo. Zaradi tega tožnik odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
človekove pravice - poseg v človekove pravice - varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic je ustavna kategorija, ki predstavlja neformalno obliko varstva pravic posameznikov v razmerju do nosilcev javnih pooblastil in ki na področju svojega delovanja nima neposrednih pristojnosti za oblastno ukrepanje, ampak deluje na neformalen način in črpa svojo avtoriteto iz svojega ugleda in položaja v družbi in s tem prispeva tudi k razvoju in dvigu pravne in upravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki. Glede na opisano opredelitev položaja varuha v strukturi državnih institucij po presoji sodišča varuh ne predstavlja organa iz 1. člena ZUS-1, zato tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - drugo sodno varstvo
V konkretnem primeru je bila analiza tožnikovega vzorca DNK opravljena za potrebe kazenskega postopka, ki teče zoper tožnika. ZKP pa določa v raznih fazah postopka več možnosti, ko lahko obdolženec dokazuje, da mu je bilo s pridobitvijo določenega dokaza na nedovoljen način poseženo v določeno ustavno pravico. Torej je drugo sodno varstvo zagotovljeno izven upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic in sicer v kazenskem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede hrambe tožnikovega vzorca DNK in njegove zahteve za izbris rezultatov analize je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu po predhodno zaključenem upravnem postopku.
URS člen 53. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
rejništvo - odvzem otrok starim staršem - pravica do zasebnega in družinskega življenja - pravica do družine
Tožnica je živela v družinski skupnosti z vnukoma, ki pa je bila nepričakovano in nenapovedano brez uradne odločitve zgolj z izvršenim dejanjem CSD prekinjena, s tem pa je bilo poseženo v pravico do družine in do zasebnega in družinskega življenja babice in vnukov.
upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - notarska prodaja zastavljenih nepremičnin - poseg v ustavne pravice - protipravno ravnanje - dolžnost ravnanja notarja
Notar je deloval v skladu s predpisi, ki so v času, ko je opravljal dejanja prodaje, veljali, sam pa ni imel možnosti, da bi zahteval, naj se ugotovi njihova protiustavnost. Zaradi tega mu ni mogoče očitati, da bi deloval v nasprotju s predpisi, saj druge možnosti ni imel, kot da je delal tako, kot je. Če pa notar ni ravnal v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožeča stranka navaja v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZFZ in ZFZ-C, ki so tedaj veljali (ZFZ-C je bil delno razveljavljen pozneje), izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožeče stranke.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - drugo sodno varstvo
Zoper sklep okrožnega sodišča je imela tožeča stranka zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopustno.
upravni spor - enakost pred zakonom - nezakonitost akta - ugotovitvena tožba - ustavna odločba - prekinitev postopka
Prvostopenjska odločba je nezakonita, ker je v nasprotju z 14. členom URS, ker zahteva tožnic za registracijo istospolne partnerske skupnosti ni bila obravnavana na enak način, kot bi bila obravnavana zahteva za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov, kjer bi se bil prvostopenjski organ dolžan opredeliti do tega, ali obstajajo pomembni razlogi za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov.
ZUS-1 člen 3, 4, 4/1. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1.
varstvo ustavnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - informacijski sistem e-ZK - pravica do zasebne listine
Sodišče lahko sledi tožniku, ki utemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka s tem, ko dne 12. 12. 2014 na podlagi odločbe GURS ni izvedla vknjižbe poočitve združitve posameznih delov št. X. v stavbi št. Y., k.o. A. v zemljiški knjigi v nov posamezni del št. Z., ravnala nezakonito in je s tem posegla v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine in do mirnega uživanja njenega premoženja iz 33. člena Ustave v povezavi s 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor - izpodbijanje sodne odločitve - sklep o postavitvi izvedenca - sklep o postavitvi tolmača
Tožnica odločitev, ki jih je sprejelo okrožno sodišče v pravdnem postopku, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijana akta namreč že z ozirom na njegovo naravo kot akta sodišča ni mogoče šteti za posamičen akt iz citirane zakonske določbe. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru pravdnega postopka, po izčrpanju teh pravnih sredstev pa ima stranka v primeru, če meni, da gre za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
Tožnica ne izpodbija dejanja, ampak se njen tožbeni zahtevek glasi na odpravo dveh sodnih odločitev, dveh procesnih sklepov. Tožničine tožbe sodišče ne more odstopiti pravdnemu sodišču v pristojno odločanje, saj je iz nje nedvoumno razvidno, da te tožbe ni mogoče smiselno obravnavati kot pritožbe zoper izpodbijana sklepa, saj taka pritožba ni mogoča, možna je šele zoper odločitev o glavni stvari.
igre na srečo - osebe, ki pri posameznem koncesionarju sodelujejo pri izvajanju iger na srečo - delitev napitnine - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom URS.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - ustavna pritožba
Tožniki so imeli edino možnost za uveljavljanje učinkovitega pravnega sredstva ustavno pritožbo. Zagotovljeno je bilo drugo primarno sodno varstvo v zvezi s katerim sodišče nima razlogov za pomislek, da ne bi bilo učinkovito.