CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00078724
ZPP člen 3, 3/3, 224, 319. ZN člen 47, 47-3, 47-4. OZ člen 557, 558, 1061, 1061/1-1. ZD člen 117, 117/4.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - obličnost - sklenitev dednega dogovora - nedovoljeno razpolaganje
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). S sodbo, enako kot s sodno poravnavo sodišče uredi pravna razmerja med strankami. V procesni obliki dednega dogovora (poravnave) so lahko vsebovani različni pravni posli, tudi npr. prodajna pogodba. Ni dvoma, da pritožnice želijo urediti medsebojna sporna razmerja. Namen omejitve, ki velja (tudi) v civilnem procesnem pravu, da razpolaganje z zahtevkom ne sme biti v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo (tretji odstavek 3. člena ZPP) pa je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči. Za procesna dejanja je zato pomembna opredelitev, ali so določene norme OZ dispozitivne ali kogentne narave, ker je namen tretjega odstavka 3. člena ZPP le v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Strankam sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni prepovedana. Enako velja za sklenitev sporazuma o odpovedi neuvednem dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00076754
ZIZ člen 15, 23, 41, 41/2, 41/5. ZPP člen 337, 431, 431/1, 431/1-2. ZUP člen 178, 178/3.
formalna predpostavka - nedopustna pritožbena novota - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - upravna overitev - izvršba na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - po zakonu overjena zasebna listina - notarsko overjen podpis zasebne listine
Pojem "po zakonu overjena zasebna listina" je treba razlagati tako, kot jo glede na smiselno uporabo ob upoštevanju 15. člen ZIZ določa ZPP v 2. točki prvega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca.
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to ali je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna, verodostojna listina v skladu s 23. členom ZIZ, saj obstoj take listine predstavlja formalno predpostavko za odločitev o predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00076759
ZIZ člen 1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 24, 38, 38/5, 38/6, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-5, 71/2. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 359, 359/1, 360, 361, 361/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83a. ZN člen 4, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-4, 43/1-6, 50. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 29, 206, 211, 211/2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor ničnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - cesija - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - zadržanje zastaranja - zastaranje zamudnih obresti - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih.
V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja izrečenih izrednih ukrepov, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan in se je skladno s pravilom iz drugega odstavka 361. člena OZ podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
Ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
ZN člen 46, 51. Zakon o dedovanju (1955) člen 64, 65.
oporoka pred notarjem
Podpisov na oporoki, sestavljeni v obliki notarskega zapisa, ne gre šteti za neobstoječih samo zato, ker so zapisani med vrsticami na mestu, kjer je z besedilom predvideno, da jo tako oporočitelj, kot tudi vsaka od prič lastnoročno podpiše, podpisi, pa so tudi na koncu strani v notarskem zapisu na mestih, ki niso izpolnjeni s črtami.
sklenitev notarskega zapisa - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ki je javna listina (3. člen ZN) in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica nasprotnega ni dokazala (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz spornega notarskega zapisa izhaja, da so se tožnica in njena starša (stranke) zglasili pri notarki B. B., pri čemer so bile njihove identitete ugotovljene iz njihovih osebnih izkaznic, da sta bili pri branju in podpisovanju prisotni zapisni priči C. C. in D. D., da so stranke v navzočnosti zapisnih prič dogovorile in sklenile sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, da je tožnica podpisala sporazum potem, ko jo je notarka opozorila na nepreklicnost dedne odpovedi, da so stranke odobrile in podpisale ta notarski zapis potem, ko jih je notarka opozorila na pravne posledice sklenjenega sporazuma v smislu določb ZN in jim v prisotnosti zapisnih prič prebrala ta notarski zapis, da je vsaka stranka prejela po en odpravek tega notarskega zapisa in da so na notarskem zapisu (po tem vrstnem redu) poleg njihovih imen tudi podpisi tožnice, staršev, zapisnih prič in notarke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071342
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 318/4. ZN člen 47, 47-1, 48. OZ člen 55, 55/1, 87, 87/1. ZZZDR člen 62.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost pogodbe - oblika notarskega zapisa - pogodba v obliki notarskega zapisa - obličnost notarskega zapisa in veljavnost pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - ustna posojilna pogodba - nična pogodba - posledice ničnosti pogodbe - zadostna trditvena podlaga - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe
Pravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so bile ustno sklenjene posojilne pogodbe med pravdnima strankama, ki sta bila takrat zunajzakonska partnerja, nične, ker niso bile sklenjene v obliki notarskega zapisa.
Tožnica je podala zadostno trditveno podlago o neupravičeni obogatitvi. Specificirala je, kolikšne zneske, kdaj in na kakšen način je izročila tožencu, kdaj in zakaj je zahtevala njihovo vračilo, koliko in kdaj je toženec že vrnil, kolikšen znesek je ostal nevrnjen in od kdaj je toženec v zamudi z vračilom. Navedena dejstva zadostujejo za utemeljenost zahtevka po prvem odstavku 87. člena OZ.
notar - dolžnosti notarja - naročnik storitve - dolžnost plačila - izdaja računa - notarska dejavnost - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - zmotna presoja dokazov - protispisnost
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventualno za zmotno dokazno oceno.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - prikrita pogodba - pogodba o preužitku - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - pomanjkljiva oblika - pogodba v notarskem zapisu - nična pogodba - prava pogodbena volja - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - izbrisna tožba
Odločitev o zahtevku v točki II (neveljavnost vknjižbe in njen izbris) je odvisna od predhodnega vprašanja (veljavnost sklenjene pogodbe), ki je predmet zahtevka v točki I in gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene kupne pogodbe za vmesni ugotovitveni zahtevek in ne za samostojni ugotovitveni zahtevek. Za tak zahtevek pa tožnici pravnega interesa ni bilo treba posebej izkazovati.
Pravilen je materialnopraven zaključek, da je bila med pravdnima strankama sklenjena navidezna kupna pogodba, ki je prikrivala pogodbo o preužitku, ki pa zaradi pomanjkljive oblike (in nedoločljive obveznosti toženke) ni veljavna.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dokazovanje zapadlosti terjatve - predčasna zapadlost terjatve - pisna izjava - sestavni del notarskega zapisa - pojasnilna dolžnost notarja - ustno opozorilo
Ne ZIZ ne ZN ne določata, da mora biti pojasnilna dolžnost, ki vsebuje tudi dolžnost notarja, da stranke v primeru iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku, pisna. Opozorilo je lahko zgolj tudi ustno in tako ni nujno obvezno pisno navedeno v notarskem zapisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VSL00063036
URS člen 22, 137. ZIZ člen 6, 29b, 29b/1, 29b/5, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a, 76, 76/2. ZVKSES člen 87, 88. ZPP člen 15, 7, 212, 270, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZN člen 87.
hipotekarni (realni) dolžnik - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - ugovor pasivne legitimacije - ugovor po izteku roka - novi dolžnik - relevantni ugovorni razlogi - umik izvršilnega predloga - odpoved pravici do izterjave - izjava o umiku - procesna dispozicija - vložitev vloge na vložišču sodišča - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - pooblastilo za umik - notariat - notar - notarski zapis - notarska hramba - pogodba v korist tretjega - trditveno in dokazno breme - razpravno in preiskovalno načelo - konstitutivni učinki umika - nepreklicnost umika - sestava sodišča - pravica do izjave - strokovni sodelavec - pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse
V primeru, če upnik umakne predlog za izvršbo oziroma se odpove pravici do izvršbe, je to lahko kvečjemu razlog za ugovor po izteku roka. Teorija navaja, da gre za samostojni ugovorni razlog, in sicer nepravi opozicijski razlog. Ne nanaša se sicer na samo terjatev, je pa s terjatvijo povezan vsaj posredno, saj se nanaša na zahtevo za njeno sodno varstvo.
Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.
Umik izvršilnega predloga, ki pomeni uresničitev upnikove procesne dispozicije, mora biti iz spisa jasno in nedvoumno razviden. Ko je enkrat izjava o umiku pri sodišču dana, namreč učinkuje neposredno in je ni več mogoče preklicati, njena pravna posledica je ustavitev izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj.
Pogodba o notarski hrambi med deponentom in notarjem ima pravno naravo pogodbe v korist tretjega, zato jo deponent lahko prekliče ali spremeni dokler upravičenec ne izjavi notarju, da pravico sprejema. Upravičenec mora izjavo o sprejemu pravice podati ustno pred notarjem ali pisno, notar pa o potrditvi tega dejstva sestavi notarski zapisnik, ki dokazuje, da je upravičenec sprejel svoje pravice. Teh pravic deponent od trenutka upravičenčevega sprejema dalje ne more več enostransko preklicati. Če je upravičenec navzoč ob prevzemu predmeta v hrambo, se šteje, da je s tem sprejel pravico. To pravno dejstvo potrdi notar v notarskem zapisniku o hrambi.
Ko enkrat upravičenec sprejme pravico iz notarske hrambe (v konkretnem primeru upnica pravico do prejema do dela kupnine za prodani nepremičnini, in sicer s podajo izjave o umiku pri notarju), tega ne more več preklicati. Z izpolnitvijo vseh pogojev notarske hrambe stranke pogodbe o notarski hrambi (v konkretnem primeru prodajalec in kupca – pritožnika) pridobijo pravico do izročitve pri notarju deponirane listine (v konkretnem primeru umika) upravičeni osebi.
V obravnavani zadevi gre za specifičen položaj, saj naj bi bil umik na sodišče vložen 10. 10. 2012, pa tedaj v spis dejansko ni prispel. Bremena dokazovanja, ali je bila neka vloga na sodišče dejansko pravno učinkovito vložena ali ne, zato (kljub sicer v izvršilnem postopku prevladujočemu razpravnemu načelu) ni mogoče naložiti strankam postopka, temveč mora navedeno raziskati sodišče samo, tudi ne glede na dokazne predloge strank.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063404
OZ člen 49, 86. ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/3, 286a. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/1, 51, 51/1, 55, 55/1, 59, 67.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - neveljavnost pogodbe - pogodba v notarskem zapisu - vračilo kupnine - ničnost kupoprodajne pogodbe - razlogi za ničnost - ničnost kot skrajna sankcija - prevara prodajalca - trditvena podlaga zahtevka - pravočasne trditve - materialno procesno vodstvo - izpodbojnost pogodbe - podredni zahtevek - zmotna presoja listine - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - pravno varstvo pravic - uveljavljanje pravnega varstva - pravno sredstvo - kondikcijska terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Navedbe o toženčevem nepoštenem, protipravnem in goljufivem ravnanju je sodišče prve stopnje pravilno presojalo z vidika prevare iz 49. člena OZ, za katero je kot sankcija predpisana izpodbojnost pogodbe.
V skladu s teorijo in sodno prakso je ničnost predpisana le kot skrajna sankcija za neveljavnost pravnega posla (praviloma se pravni posel skuša vzdržati v veljavi v skladu z načelom pacta sunt servanda). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da prevara, četudi nemoralna, praviloma ni razlog za ničnost pogodbe, pač pa le izjemoma. Vsako ravnanje sopogodbenika, ki s pomočjo prevare napelje drugega sopogodbenika k sklenitvi pogodbe, je nemoralno, vendar pa lahko le v izjemnih primerih privede do ničnosti pogodbe.
Pogodba je nična le tedaj, ko gre za tako hude napake volje, da pogodba v resnici sploh ni nastala, in ko je bila ena pogodbena stranka na račun druge nadpovprečno oškodovana oziroma na podlagi podpisane pogodbe sama (v nasprotju z drugo stranko) v zameno ni prejela ničesar.
Ker je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova (notarskega zapisa), tožnika (kot dolžnika) v omenjenih dveh izvršilnih postopkih v ugovoru zoper sklep o izvršbi (tudi če bi tak ugovor dejansko vložila) nista mogla uspešno uveljavljati, da je izvršilni naslov (notarski zapis) ničen ali izpodbojen, niti jima tak ugovor ne bi dal možnosti vložitve tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (59. člen ZIZ) ali predloga za nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ).
Ali sta tožnika upravičena zahtevati nazaj vse, kar sta plačala na podlagi zanju sporne kupoprodajne pogodbe, tako prostovoljno kot prisilno (v izvršbi), je namreč odvisno od presoje o (ne)veljavnosti kupoprodajne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060916
ZN člen 4, 41, 41/1, 42, 43, 43/2, 43/4, 45, 49, 49/1, 50, 50/3. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. SPZ člen 7, 13, 16, 16/1, 16/2, 17, 21, 142, 171, 171/2, 171/4, 177. OZ člen 5, 34, 34/2, 35. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 137, 137/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 8, 11, 11/5.
zastavna pravica - ustanovitev zastavne pravice - obličnost - izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - vsebina notarskega zapisa - kreditna pogodba - zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - potrjevanje zasebnih listin - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - kakšen mora biti predmet obveznosti - ničnost pogodbe zaradi predmeta - načelo vestnosti in poštenja - neposestna zastavna pravica na premičninah - nastanek neposestne zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - premičnine, ki se vpisujejo v register - optično komunikacijsko omrežje - zbirna stvar - gospodarska javna infrastruktura - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - določitev vrednosti spornega predmeta - ocenitvena dolžnost - korekturna dolžnost sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazno breme
Kadar se premoženjski tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. ZPP v drugem odstavku 44. člena kombinira ocenitveno dolžnost tožnika (drugi odstavek 44. člena ZPP) in korekturno dolžnost sodišča (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ocenitvena dolžnost zavezuje tožnika ob vložitvi tožbe in ob spremembi tožbe. Kasneje tožnik vrednosti spornega predmeta ne more več spreminjati.
Na vrednost spora se je ob vložitvi tožbe še navezovalo vprašanje pravice do revizije in do stvarne pristojnosti. V obravnavanem primeru ocenjena vrednost spora v tožbi ni odpirala ne vprašanja stvarne pristojnosti niti vprašanja dovoljenosti revizije. Zato ni bilo razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Ker sodišče lahko opravi korekturno dolžnost le do faze obravnavanja glavne stvari, je sklep, izdan šele v sodbi, tudi prepozen.
V zvezi z izvršljivostjo kreditne pogodbe pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje sodišča prve stopnje, da je bila kreditna pogodba, sklenjena kot zasebna listina, skladno z 49. in 50. členom ZN potrjena (solemnizirana) pri notarju. Drži, da je potrjevanje zasebnih listin kot dodatna obličnost namenjena pridobitvi neposredne izvršljivosti listine. Stranke pravnega posla morajo pred notarjem ponovno potrditi, da se strinjajo z vsebino pravnega posla. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je bil postopek potrditve zasebne listine opravljen tako, kot je določeno v 49. in 50. členu ZN. Kreditna pogodba je del notarskega zapisa SV 1051/07, izpolnjeni so vsi pogoji iz 4. člena ZN za njeno izvršljivost.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) morajo udeleženci vsakega obligacijskega razmerja spoštovati pri sklepanju in tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij. Stranka, ki se s pogodbo zaveže zavarovati svojo obveznost z zastavitvijo določenih predmetov, ki jih sama opiše in identificira, ko pa je treba pogodbo izpolniti, se sklicuje na neveljavnost danega zavarovanja zaradi pomanjkljivih opisov predmetov zastave v pogodbah, ki jih je sama pripravila, ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi ravnanji (venire contra factum proprium) in z načelom vestnosti in poštenja. Stranka, ki sama povzroči ničnost pravnega posla (zaradi nedoločnosti opisanega predmeta obveznosti) se na ničnost ne more sklicevati.
Pri neposestni zastavni pravici na premičnini zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti tretji osebi. Ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (171. člen SPZ). Za ta spor so relevantna določila 171. in 177. člena SPZ o neposestni zastavni pravici pred novelo SPZ-B in Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin iz leta 2004. Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Po prvem odstavku 171. člena SPZ neposestna zastavna pravica nastane že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine (tretji odstavek 171. člena SPZ).
Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih ni bila registrska zastavna pravica.
Vrste premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, so bile določene v 8. členu Uredbe. Med njimi je bila navedena „oprema“. A ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. Sestavine (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register. Peti odstavek 11. člena Uredbe je določal, da opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Tako se izkaže, da se posamezni TK vodi, kabli in jaški, tudi če bi šteli za opremo telekomunikacijskega omrežja, ne bi vpisali v register.
Oba obravnavana sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na zastavljenih nepremičninah sta bila po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Nepravilen sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta je vplival na napačno odločitev o pravdnih stroških, priznanih prvi toženi stranki. Pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati vrednost spora, ki jo je določila tožeča stranka.
Predhodno že citirana navedba iz 5. točke prvega odstavka 43. člena ZN je namenjena potrditvi dejstva, da je bil notarski zapis s strani notarja strankam oz. udeležencem prebran in da so ga le-ti odobrili. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zvezi ni potreben dobesedni prepis citirane določbe, ampak zadošča, da je iz vsebine notarskega zapisa nedvomno razvidno, da so bile stranke seznanjene z vsebino citirane določbe in da so s podpisom notarskega zapisa vsebino le-tega potrdile oz. ga odobrile. Vpogled v predmetni notarski zapis notarke A. A. (priloga B1 spisa) ne pušča nobenega dvoma o tem, da je bil ta strankama prebran (nasprotnega v bistvu pritožba niti ne trdi), da sta bili le-ti seznanjeni oz. opozorjeni na določbe 43. člena ZN, in "da sta izjavili, da pri dogovorjenem poslu vztrajata ter ta notarski zapis odobrita in ga podpišeta", kar sta vse potrdili s podpisi na vsaki posamezni strani notarskega zapisa. Brez dvoma navedeno zadošča, nasprotno prizadevanje pritožbe, ki v odsotnosti dobesednega prepisa citirane določbe predmetnemu notarskemu zapisu "jemlje" vsako veljavo (tako značaj javne listine, kot tudi učinek neposredne izvršljivosti) pa temelji na pretiranemu formalizmu oz. črkobralstvu, ki mu po povedanem ne gre slediti.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049200
ZIZ člen 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 43, 43/1, 43/1-2, 50, 50/3. SPZ člen 142, 142/2. OZ člen 1024, 1024/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - kreditna pogodba - oblika pogodbe - določenost terjatve - sestavni del notarskega zapisa - priloga - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi morala biti prej sklenjena Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tega niti ZIZ in ZN ne zahtevata. Kot upnik v odgovoru na pritožbo navaja, zadošča, da je obveznost v konkretnem izvršljivem notarskem zapisu določena. Sicer pa je hkrati tudi sestavina slednjega.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 20a, 20a/1, 20a/2, 24, 24/1, 55, 55/1-2, 55/1-12, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/2-3, 74, 74/5. ZN člen 4, 23, 43, 45. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. OZ člen 347, 347/1, 365, 365/2.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - vezanost sodišča na izvršilni naslov - aktivna legitimacija upnika - prehod terjatve - hipoteka - zemljiškoknjižni izpisek - javna listina - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - odlog izvršbe - potrošnik - sodba SEU
Ko je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova tudi, če je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. To potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
(Novi) upnik je svojo aktivno legitimacijo v tem izvršilnem postopku opiral na notarski zapis SV 000 z dne 23. 3. 2012, prehod terjatve po njem pa zatrjeval na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 8. 7. 2019. Te k predlogu res ni priložil, a prvi odstavek 24. člena ZIZ tega od upnika tudi ne zahteva. Le v primeru ugovora prehoda terjatve (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) je novi upnik listino, ki dokazuje tak prehod, dolžan tudi predložiti (tretji odstavek 58. člena ZIZ). A dolžnica prehodu terjatve s posojilodajalke na novega upnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
Izpisek iz zemljiške knjige je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dokler ni dokazano nasprotno (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in kot tak listina, ki ustreza zahtevani listini iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
V zvezi z zastaranjem dogovorjenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za občasne terjatve, za katere velja 3-letni zastaralni rok.
Iz predloženega notarskega zapisa ne izhaja, da bi šlo za potrošniško razmerje v smislu Direktive EU 93/138 in sodbe SEU v zadevi Kuhar, saj je bila pogodba sklenjena zgolj med dvema fizičnima osebama, in iz nje ne izhaja, da bi se posojilodajalec s posojanjem denarja ukvarjal v okviru svojega poklica oz. poslovne dejavnosti.
ZIZ člen 16, 16-1, 17, 17/2-1, 20a, 55. ZN člen 4. OZ člen 356, 1016, 1034, 1034/1.
načelo formalne legalitete - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - poroštvo - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - primerna opredelitev obveznosti - pojem terjatve - bodoča terjatev - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - desetletni zastaralni rok
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva. Soglasje za neposredno izvršljivost se glede na določbe ZIZ lahko razteza zgolj na obstoječe terjatve.
Ko je dolžnikova obveznost enkrat ugotovljena v notarskem zapisu, se za njeno zastaranje uporabi določba 356. člena OZ in ne ostale določbe o zastaranju. Dolžnik zaradi svojega pristanka na neposredno izvršljivost ni v pravni negotovosti, upnik pa lahko neposredno vloži predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046402
URS člen 137, 137/2. ZIZ člen 2, 15, 24, 24/3, 24/4, 43, 43/2, 43/3, 56, 56a, 76, 76/2, 170. ZPP člen 3, 7, 99, 99/2, 99/3, 212. ZVKSES člen 87, 88. ZN člen 87.
umik predloga za izvršbo - procesno dejanje - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ugovor dolžnika - načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - preiskovalno načelo - vodenje postopka - notar - notarska hramba - pogodba v korist tretjega - preklic izjave - sprememba lastništva nepremičnine - hipotekarni dolžnik - položaj stranke - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pooblastilo odvetniku - preklic pooblastila - trditveno in dokazno breme
Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.
Izvršba se na podlagi umika ustavi le, če je iz spisa jasno in nedvoumno razvidno, da je umik vložila upravičena oseba, to pa je izključno upnik (ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec). Če sodišče pravilno in skrbno vodi postopek, se mora vloga, ki prispe na sodišče (vložišče), vložiti v spis takoj oziroma vsaj v doglednem času po prispetju. Tako kot po eni strani skladno z razpravnim načelom velja, da je na strankah breme zatrjevanja in dokazovanja dejstev, ki so jim v korist oziroma s katerimi utemeljujejo svoje zahtevke, je po drugi strani izključno stvar pravilnega poslovanja in postopanja sodišča, da se na sodišče prispela pisanja strank ažurno vlagajo v sodne spise, za katere so namenjena. V tej zadevi pa sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s to zahtevo, saj je umik za nepremičnino 002, ki naj bi ga upnica na vložišče vložila dne 6. 9. 2012, v spis vložilo, ko mu ga je posredovala lastnica nepremičnine D. D. (ki tedaj še niti ni bila stranka postopka), in sicer šele v mesecu maju 2017, torej več kot po štirih letih po tem, ko naj bi ga upnica dejansko vložila. Vzrok za nastali položaj, to je za spor, ali je bil umik dne 6. 9. 2012 na sodišče res vložen ali ne, se je torej nakazoval izključno v poslovanju sodišča prve stopnje, nikakor pa ga ni mogoče pripisati upnici niti hipotekarni dolžnici D. D. Če je upnica umik dne 6. 9. 2012 vložila na vložišče sodišča prve stopnje, se je takrat njena procesna obveznost v zvezi s to vlogo zaključila in zato ni mogoče od nje zahtevati, da bi dokazovala, da umika ni vložila. Enako ni mogoče zahtevati od lastnice nepremičnine in hipotekarne dolžnice D. D., da bi dokazovala, da je upnica umik 6. 9. 2012 res vložila. Ob pojasnjenem izhodišču namreč tega niso dolžne dokazovati stranke in je zato sklicevanje upnice na razpravno načelo v tej zvezi pravno zgrešeno.
Umik za nepremičnino 002 na sodišče prve stopnje dne 6. 9. 2012 je pravno učinkovito vložil notar, kar sicer potrjujejo tudi drugi podatki v spisu. S tem, ko je upnica po odvetniku E. E. dne 24. 5. 2012 v notarsko hrambo izročila umik izvršilnega predloga na nepremičnino 002 v tej zadevi, je namreč sprejela svojo pravico iz pogodbe o notarski hrambi SV 4, to je pravico do prejema dela kupnine za prodano nepremičnino. Posledično pa od takrat dalje ni več mogla preklicati pravice prodajalca in kupcev od notarja zahtevati izročitev predmet notarske hrambe, to je izjave o umiku na sodišče. Notarski zapisnik SV 2 z dne 5. 9. 2012 s priloženim obvestilom upnice H. H. notarju, iz katerega izhaja, da upnica H. H. nima pooblaščenca za umik predlogov za izvršbo in da bo umike predlogov za izvršbo na svoji nepremičnini podajala izključno sama osebno, glede na 88. člen ZVKSES lahko učinkuje le od dne 5. 9. 2012 dalje. Ne more pa učinkovati za nazaj oziroma na pravico prodajalca in kupcev iz notarskega zapisa SV 4 z dne 23. 5. 2012, da notar ob izpolnitvi pogoja – to je po plačilu kupnine na skrbniški račun notarja – na sodišče vloži dne 24. 5. 2012 pri njem deponirani umik predloga za izvršbo na nepremičnino (notarski zapisnik SV 1).
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - NOTARIAT - POGODBENO PRAVO
VSL00038480
OZ člen 45, 49. KZ-1 člen 251, 253.
skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - pojasnilna dolžnost notarja - sposobnost oblikovanja svobodne volje - prevara - zmota v vrednosti predmeta - grožnja in sila - ničnost pogodb - razlogi za ničnost - izpodbojnost pogodbe - zavrženje kazenske ovadbe - strah za drugega - načelo venire contra factum proprium
Ko tožnica na več mestih v pritožbi navaja, da je toženec pri njej s prevaro povzročil zmoto glede prave vrednosti stvari, da je naknadno izvedela za pravne težave v zvezi z uveljavljanjem njihovega lastništva, legalnostjo gradnje v A., je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je to stvar izpodbijanja pogodbe, ne gre pa v takem primeru za ničnostne razloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VSL00034724
ZZZDR člen 57, 57/1. ZN člen 47, 47-1, 47-3. SPZ člen 72, 72/4. ZPP člen 214, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - delnice kot skupno premoženje - prekinitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo konktradiktornosti - nesporno dejstvo - nerelevantna dejstva - dogovor med zakoncema - dogovor o ločenih denarnih sredstvih - obličnost dogovorov med zakoncema - notarski zapis - kogentna določba - nesklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja v pravdi - strošek kilometrine - davek na dodano vrednost (DDV)
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ tako, da lahko upnik poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.