določitev preživnine – odmera preživnine – preživninske potrebe otroka – strošek rojstnodnevnih zabav – standard staršev – preživninske zmožnosti staršev
Sodišče je med priznanimi stroški upoštevalo tudi strošek za dečkove počitnice, vendar v taki višini, kot pred razpadom zakonske skupnosti. Standard, ki ga je imel deček glede preživljanja počitnic, je s tako odmero ohranjen. Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija primerjava med tem, koliko v regiji, kjer deček živi, porabijo za preživljanje počitnic ostale družine.
Ob ugotovitvi, da se otrok rojstnodnevnih zabav z darili udeležuje, strošek pa starša zmoreta, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ga je priznalo.
Pridobljeni izvedenski mnenji predstavljata dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti niti do spremenjene invalidnosti. Zato ju je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2.. OZ člen 807, 815, 817.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - konkurenčna klavzula
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik dela ni opravljal nepretrgano oziroma, da kot takšno tudi ni bilo potrebno. Tožnik v določenih obdobjih v promocije ni bil vključen. Promocij ni izvajal vsak dan, ampak le enkrat ali dvakrat tedensko, v posameznih dneh tudi v dveh lekarnah. Prvostopno sodišče prav tako ugotovilo, da tožnik dela ni opravljal po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Konkurenčna klavzula, dogovorjena v 4. členu pogodbe, ne dokazuje obstoja delovnega razmerja. Takšna klavzula je kot element civilnopravnega razmerja predpisana tudi v 807. členu OZ. Prav tako je v členu 815 - 817 OZ predvideno obveščanje in poročanje ter skrb za varovanje poslovnih skrivnosti.
Določbe četrtega odstavka 146. člena SPZ ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev D. d.d., ker ZUKSB, kot specialen zakon, določa, da se ob odstopu terjatve na D. d.d. prenesejo tudi vsa zavarovanja in da nimajo učinka pri prenosu premoženja na D. d.d. omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upnico in njenimi dolžniki.
začasna nezmožnost za delo - sodni izvedenec - dokazna ocena
Zaradi zaključka sodnega izvedenca, ki je sam s seboj v nasprotju, v kolikor ocenjuje, da začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni od 1. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov ni indicirana, hkrati pa dopušča možnost, da bi bila ta morda umestna od 21. 8. 2015 dalje, je sodišče prve stopnje utemeljeno pridobilo dodatna pojasnila lečečega specialista psihiatra. Na tej podlagi je pravilno zaključilo, da je bil tožnik od 21. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov začasno nezmožen za delo, in v tem obsegu utemeljeno odpravilo izpodbijana upravna akta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta ne predstavljata nujnega pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita tudi v primeru, če tožena stranka spremembe pravilnika ne bi sprejela. Za obstoj organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bistveno le, da je bilo delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v resnici ukinjeno (in da ukinitev ni bila le navidezna), kar je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ker ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med druge delavce pomeni obstoj organizacijskega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pritožba utemeljeno uveljavlja, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Pri ugotovitvah o vseh treh dejavnikih (in pri samem uravnoteženju) je prišlo v postopku pred sodiščem prve stopnje do nekaterih materialnopravnih in tudi procesnih napak.
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo predlogu tožnice, da se po tem, ko je svoje mnenje podal že izvedenec s področja klinične psihologije, njegovo mnenje pa je bilo celovito, temeljito, strokovno in jasno, angažira še izvedenec psihiatrične stroke. Tako prakso je treba nujno opustiti, namreč izvajanje takih dokazov na zalogo, za vsak slučaj. Ker je tožnica pri tem vztrajala, sodišče pa se je zaneslo, da je mati vendarle tista, ki lahko ve, ali je za presojo dejanske situacije na strani otroka potreben strokovnjak s področja medicine, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj oz. bolezni, naj tožnica v celoti tudi krije stroške, ki jih je povzročila s svojim predlogom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086798
OZ člen 435.
prodajna pogodba – dejansko stanje – dokazna ocena
Tožniku ni uspelo izkazati, da je toženka z njim sklenila kupoprodajno pogodbo. Glede na celoten sklop okoliščin, ki jih je sodišče prve stopnje skrbno ugotovilo in ovrednotilo, ni moč govoriti o pomanjkanju toženkine skrbnosti. Sodišče prve stopnje je prepričljivo argumentiralo svojo ugotovitev, da toženka ni mogla vedeti, da B. Č. pri dogovorih nastopa kot pooblaščenec tožnika.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Do nesreče pri delu je prišlo, ko je bilo tožniku s strani delodajalca naloženo, da prešteje "jumbo" vreče, ki so bile zložene v boksih. Če je hotel tožnik te vreče prešteti, je moral splezati na steno boksa, od koder je imel pregled nad celotno vsebino boksa. Pri sestopu s stene boksa se je spornega dne z nogo zataknil v zanko ene od vreč in padel v sosednji boks na tla ter utrpel poškodbe. Delavec je sicer tudi sam dolžan skrbeti za to, da varno opravlja svoje delo, vendar je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega tožnikovega soprispevka utemeljeno dalo večjo težo dejstvu, da tožnik ni imel na razpolago sredstev za varno delo, pa tudi, da mu tožnikov delodajalec za opravljanje spornega dela ni dal ustreznih navodil. S tem je ravnal v nasprotju z 5., 6. in 15. členom ZVZD, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znašal tožnikov soprispevek k nastali škodi 10 %, pravilna.
izključitev manjšinskih delničarjev - squeeze out - predrtje registrske zapore
V primeru iztisnitve delničarjev se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje kot interes manjšinskega delničarja. Z institutom izključitve se krepi prav svobodna gospodarska pobuda glavnega delničarja. Prebitje registrske zapore bo v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082719
SPZ člen 141.
dogovor o ustanovitvi hipoteke - pogodbena hipoteka - ustanovitev hipoteke v dobri veri - načelo kavzalnosti - originarno pridobljena lastninska pravica - skupno premoženje bivših zakoncev
Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
V skladu z načelom kavzalnosti ima neveljavnost dogovora o ustanovitvi hipoteke za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke.
Ravnanje drugega toženca je najmanj neskrbno, ker od tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice ni pridobil pisnega soglasja za sklenitev pogodbe in vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Zato ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene hipoteke in originarno pridobljene lastninske pravice tožnice, drugotoženi ne more imeti prednosti pred tožnico, ker vsa prizadevanja tožnice, s katerimi je bil drugotoženi kot udeleženec pravdnega postopka v letu 2011 seznanjen, ne dajejo podlage za zaključek, da je bil ob sklepanju druge prodajne pogodbe, ki je vsebovala tudi pogodbo o ustanovitvi hipoteke, dobroveren.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 354, 354/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 7, 7/2.
sklep o razdelitvi posebne stečajne mase – nagrada stečajnega upravitelja – nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev – osnova za izračun nadomestila za unovčenje in razdelitev
Predlog pritožnice za znižanje nadomestila upravitelju temelji na zmotni predpostavki, da mora biti izračunan znesek nadomestila upravitelju za unovčenje in razdelitev stečajne mase nižji od stroška nadomestila, ki naj se pri izračunu osnove iz drugega odstavka 7. člena Pravilnika odšteje od stečajne mase. Že iz tega razloga pritožba ni utemeljena.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080265
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2, 141. ZPP člen 182, 182/3.
dediščinska tožba – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – življenjska skupnost – skupno življenje – notranje čustveno razmerje – medsebojna čustvena navezanost – medsebojna pomoč
Ugotovitve, da sta pravni prednik tožnikov in pokojna prijateljevala že pred smrtjo njenega moža, da se je pravni prednik tožnikov k njej preselil kmalu po smrti njenega moža, da sta si življenjsko skupnost ustvarila v zrelih letih in sta skupaj ostala do njene smrti, omogočajo sklep o njuni moralni, čustveni in duhovni povezanosti. Pri presoji vsebine njune življenjske skupnosti ni nepomembno, da sta si skupno življenje ustvarila šele v zrelih letih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086791
ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za živali – soprispevek – vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi – ogrožanje prometa – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožniku ni mogoče očitati, da bi moral vsak trenutek računati z možnostjo, da priteče na cesto žival (pes), saj velja, da mora za psa poskrbeti njegov lastnik tudi tako, da ne ogroža prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za škodo, ki je nastala tožniku izključno odgovoren lastnik psa, ki ni preprečil, da bi se pes prosto gibal – tekal naokoli.
odločanje o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek - osebne okoliščine - predlog najbližje osebe
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.
postopek preventivnega prestrukturiranja - sklep o začetku postopka - učinki začetka postopka - terjatve zavarovane po zfz
Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP, po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev in posledično izpodbijani sklep v 2. točki izreka, v kolikor osnovni seznam finančnih terjatev vsebuje tudi finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP.
Če se je upravitelj na obvestilo osebe, ki je zatrjevala lastninsko pravico na stroju, odzval tako, da jo je obravnaval kot izločitveno upnico ter podal izjavo, da ji ne prizna izločitvene pravice, s tem ni z ničemer njenega položaja poslabšal. Zato mu na tej podlagi neutemeljeno očita kršitev obveznosti stečajnega upravitelja.
OZ člen 190, 199, 204, 358, 358-2, 360. SPZ člen 48, 48/3, 67, 67/1, 67/2, 67/4, 67/5.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - vlaganje brez soglasja solastnika - zastaranje
Načeloma velja, da terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zapade v trenutku, ko se prikrajšana in obogatena stranka seznanita, da je prišlo do neupravičene obogatitve. Torej ko se seznanita z vzročno zvezo med prikrajšanjem in okoriščenjem. Vendar zahtevki iz neupravičene obogatitve ne nastanejo le v primerih, ko kasneje odpade pravna podlaga, ampak tudi v primerih, ko nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila. V postopku je odločilna tako korist obogatenega, kot škoda prikrajšanega, zato je pri zastaranju treba upoštevati razloge za nastanek prikrajšanja in druge posebnosti, zaradi katerih prikrajšani ni uveljavil terjatve v zastaralnem roku po prehodu koristi na obogatenega. V konkretnem primeru je treba pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera, ki utemeljujejo tezo, da je tožnik izkazal posebne razloge, zaradi katerih svoje pravice ni uveljavil, zato njegova terjatev ni zastarala.