ZUTD člen 60, 60/1, 60/1-6, 63.. ZDR člen 114, 201.. ZPIZ-1 člen 36.
brezposelnost - denarno nadomestilo
Ob upoštevanju, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, da je bil tožnik starejši od 55 let varovana kategorija po 114. členu ZDR in ni uveljavil sodnega varstva ali arbitražne odločitve v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in minimalnih pogojev za upokojitev ne bi izpolnil do 14. 1. 2015, ko bi se izteklo obdobje 25-ih mesecev, temveč šele 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo iz razloga, ker gre v obravnavani zadevi za zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno (274. člen ZPP).
Tožnik svoje tožbe niti v dopolnitvi tožbe niti v popravku k tej dopolnitvi ni popravil tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi (ni postavil določenega tožbenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, ni navedel diskriminatornega razloga v postopku izbire za prosto delovno mesto pri toženi stranki, ga obrazložil in zanj predlagal ustrezne dokaze), prav tako pa ni vložil prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00000722
ZDDO člen 34, 41.
odsotnost z dela - pravica do nadomestila plače - športna dejavnost
Tožnikovo udeležbo na vseslovenskem taboru za otroke s cerebralno paralizo je mogoče šteti za podobno aktivnost (ZDDO opredeljuje športne, kulturne in druge dejavnosti), ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače (tožnik je opravljal vlogo športnega inštruktorja na vseslovenskem taboru za otroke s cerebralno paralizo).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.. - člen 64.. ZDR člen 88.. ZVis člen 6, 6/2, 55, 55/7, 55/8, 55/9, 57.. ZUP člen 99, 99/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpovedni rok - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv
Tožnik ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj v nazivu docent (saj mu je veljavnost naziva docent potekla 17. 3. 2016, prav tako pa niso bili izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti naziva do dokončne odločitve po 227. členu Statuta), zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 89. člena ZDR-1.
ZPP člen 154, 154/3, 318, 318/1.. ZOdv člen 17, 17/5.
zamudna sodba - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila z odločbo Bpp dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v tem sporu, zato je sodišče prve stopnje tožnikovemu pooblaščencu, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZOdv, pravilno odmerilo plačilo za storitve brezplačne pravne pomoči tožniku, polovico zneska.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu - dovoljenost dokazov - zakonito odrejena hišna in osebna preiskava - preiskava obdolženčevega osebnega računalnika in telefona - preiskava spominske kartice telefona - vabljenje obdolženca kot ukrep za zagotovitev navzočnosti v kazenskem postopku - vabljenje obdolženca kot pogoj za uresničitev pravice do obrambe pri posameznem preiskovalnem dejanju - pogojna obsodba - presoja pravilnosti odločbe o kazenski sankciji
ukinitev stikov – pravica do stikov – otrokova korist – otrokova dolgoročna korist – izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo dovolj podlage za sklep, da prav vsakršni stiki, npr. tudi občasni, omejeni in pod nadzorom ali pa na drugačen način, kot preko osebnih srečanj, otroku niso v korist, pač pa nasprotno.
URS člen 2. OZ člen 352, 353, 353/1. ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 199a, 193, 193/2.
povrnitev škode iz naslova izplačanih dajatev ZPIZ - sprememba zakonodaje - načelo pravne države - načelo zaupanja v pravo - prilagajanje prava družbenim spremembam - prepoved retroaktivne veljave - zastaranje s kaznivim dejanjem povzročene odškodninske terjatve
Načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen URS), kot eno od načel pravne države, posamezniku sicer zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu, poslabšala. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, to načelo nima absolutne veljave. Po drugi strani namreč načelo prilagajanja prava družbenim spremembam, ki je prav tako eno od načel pravne države, od zakonodajalca terja, da zakonodajo spremeni, če to narekujejo družbena razmerja. Pri ugotavljanju, ali gre za poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, je treba upoštevati na eni strani, kakšen je pomen pričakovanja določene pravice za življenje prizadetega posameznika in kakšna je teža spremembe, ter na drugi strani, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive in so torej prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali.
Za obravnavani primer ni dvoma, da so obveznosti, ki so predmet vtoževane terjatve, nastale in zapadle pred uveljavitvijo ZPIZ-2B in tožena stranka pred uveljavitvijo ZPIZ-2B tudi ni bila zavezanec za njihovo plačilo. Temu ustrezno in glede na vse obrazloženo, bi z uporabo določb 190.a in 193. člena ZPIZ-2 prišlo do nedopustnega posega v ustavno načelo varstva in zaupanja v pravo. Spremenjene določbe posegajo v obveznosti tožene stranke in jih povečujejo, česar tožena stranka pred uveljavitvijo spremembe, sploh glede na ustaljeno sodno prakso, ni mogla pričakovati. Zato sprememba na pravnem področju (ko je zakonodajalec, z učinkom od 1. 1. 2016, povsem na novo uredil družbeno razmerje), ni bila predvidljiva in tožena stranka s spremembo ni mogla vnaprej računati. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek za povračilo izplačanih nadomestil za delno invalidnost in invalidnine za telesno okvaro iz obrazloženih razlogov zavrnilo, je zato materialnopravno pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086775
ZPP člen 30, 30/2, 70.
najemno razmerje – ugotovitev najemnega razmerja – spor iz najemnega razmerja – pristojnost okrajnega sodišča – stvarna in krajevna pristojnost – predlog za izločitev sodnika
Za sojenje v sporih iz najemnega razmerja so pristojna okrajna sodišča.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - določitev stikov - začasna odredba v sporu iz družinskopravnih razmerij - regulacijska začasna odredba - nujni primeri - korist otroka
Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih otrocih in njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove koristi. Presojati je treba ne le, kaj je v največjo korist obeh otrok, ampak kaj je največja korist vsakega otroka posebej in ne obeh skupaj.
Odločitev sodišča, da je ena deklica začasno dodeljena v varstvo materi, druga pa očetu, pri čemer so stiki enega starša z drugo deklico določeni tako, da sta dekleti čim več časa skupaj s staršema, je oprta na izvedensko mnenje in izraženo voljo hčerk.
Po petem odstavku 247. člena ZPP zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev izvedenca, ni pritožbe. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z očitno napačnim pravnim poukom, v katerem je dopustilo pritožbo zoper I. točko izreka sklepa. Res je, da napačen pravni pouk stranki ne sme škoditi, vendar to načelo ne velja za primere, ko je že zakonodajalec izrecno izključil pravico do pritožbe.
ZDR-1 v petem odstavku 200 člena določa, da neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V predmetni zadevi ne gre za delovno mesto javnega uslužbenca v javni upravi in s tem za javni natečaj, ki ga sicer ureja 65. člen ZJU. V konkretnem primeru tudi ni šlo za izbiro direktorja ali strokovnega vodje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nima sodnega varstva v delu, kjer je zahteval, da mora tožena stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev razveljaviti odločitev o izbiri kandidata za delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba". Prav tako ne uživa sodnega varstva tožba tožnika v delu, da mora tožena stranka zaradi izpolnjevanja vseh pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta izdati obvestilo o izbiri na delovno mesto tožniku in z njim skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnika v tem delu pravilno zavrglo.
Tudi v primeru, če izbrani kandidat nima ustrezne izobrazbe, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi diskriminacije.
ZDR-1 člen 54, 56, 142.. ZEPDSV člen 19, 19/1.. - člen 61.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadurno delo - efektivni delovni čas - delovni čas
Zatrjevani razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas (začasno povečan obseg dela) ni bil podan, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost pogodbe o zaposltivi.
V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZEPDSV mora delodajalec za vsakega delavca voditi evidenco o izrabi delovnega časa, česar tožena stranka glede tožnice ni predložila. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno upoštevalo tožničino evidenco ur, iz katere izhaja, da je tožnica v spornem obdobju delala šest dni zapored, zato delo na šesti dan, zaradi dogovorjenega 5-dnevnega delovnika, predstavlja nadurno delo.
V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni, ali je bil v tem obdobju popolnoma nezmožen za delo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik v spornem obdobju ni bil brez stvarnih omejitev sposoben delo opravljati v polnem delovnem času, saj bi v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno lahko opravljal le fizično lahko delo v ugodnem toplotnem okolju in brez večje nevarnosti za okužbe.
URS člen 36, 36/5. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 215, 215/1, 219.
izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - naslov za opravo hišne preiskave - nezakonitost pri hišni preiskavi pridobljenih dokazov - naslov obdolženčevega dejanskega prebivališča - pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da obdolženemu pred začetkom preiskave ni bila vročena odredba Pp 1/2015-23 z dne 15. 10. 2015, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja, ampak odredba Pp 1/2015-24 z istega dne, to je odredba, iz katere izhaja, da se zoper obdolženega B.Š. in druge soobdolžene odreja hišna preiskava, ki obsega preiskavo poslovnih prostorov, stanovanjskih prostorov in drugih prostorov s pritiklinami na naslovih v C., Kukovčeva ulica in drugih naslovih v okolici C. (točka 1 - 3 omenjene odredbe). To odredbo je zagovornik obdolženega vložil v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 40113/2015, ki nosi žig „interno“ s številko Pp 1/2015-24 z dne 15. 10. 2015. Na tej odredbi ni zapisanega nobenega naslova kjer živi ali bi vsaj naj živel obdolženi. Vendar ta ugotovitev, do katere sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, ob zgornji ugotovitvi, to je nezakonito opravljeni hišni preiskavi na naslovu B., Kmečka ulica brez pisne odredbe sodišča, ne predstavlja procesno pravno relevantnega dejstva.
invalidska pokojnina - poškodba pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova invalidnost
Pri tožniku po 2. 7. 2013 dalje ni prišlo do takšnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, da bi se že ugotovljena invalidnost poslabšala ali da bi nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, kar je pogoj za pridobitev novih pravic iz naslova invalidskega in pokojninskega zavarovanja po prvem odstavku 93. člena ZPIZ-2.
I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
V obravnavani zadevi je bilo sporno vprašanje, kdaj je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma, ali je bila pri njej I. kategorija invalidnosti podana že pred 27. 5. 2014. Na podlagi dveh izvidov za obdobje od leta 2011 do 2014, neizkazanem psihičnem stanju za to obdobje, zlasti pa ob pomanjkanju podatkov o tem, ali je pri tožnici že prej obstajala blodnjava motnja (kot prva diagnoza pri ugotavljanju invalidnosti) v taki razsežnosti, ko je bila ugotovljena v letu 2014 ter dodatno navedenimi še drugimi razlogi, da je bilo v invalidskem postopku šele v letu 2009 navedeno, da naj bo njeno delo psihično manj zahtevno (kar kaže na to, da je šlo tedaj za blago motnjo in da ne psihiatri niti invalidske komisije niso zato imeli razlogov za dodatno zmanjševanje delazmožnosti oziroma oceno popolne nezmožnosti), je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju glede datuma ugotovljene I. kategorije invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta ne predstavljata nujnega pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita tudi v primeru, če tožena stranka spremembe pravilnika ne bi sprejela. Za obstoj organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bistveno le, da je bilo delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v resnici ukinjeno (in da ukinitev ni bila le navidezna), kar je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ker ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med druge delavce pomeni obstoj organizacijskega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pritožba utemeljeno uveljavlja, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.