ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023497
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 171,171/1, 171/2.
padec na poledeneli in zasneženi pohodni površini - odgovornost izvajalca zimske službe - zavrnitev dokaznih predlogov pravdne stranke - vmesna sodba
Ne glede na to, da je zavarovanec toženke za izvajanje zimske službe imel sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem, pa je na zavarovancu toženke obveznost, da vzdržuje pohodno površino, ki vodi do prodajalne, kamor sodi tudi skrb za izvajanje zimske službe. Poskrbeti mora za njeno izvajanje in ustrezen nadzor nad tem.
S prenosom pristojnosti za sojenje na drugi stopnji je bila v predmetni gospodarski zadevi prenesena pristojnost za odločanje o vseh pritožbah sodišča prve stopnje v konkretni zadevi na Višje sodišče v Kopru, dokler ta ni pravnomočno končana. S prenosom pristojnosti za sojenje v določeni zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče se ne prenese le odločanje o posamičnem sodnem aktu (odločbi), temveč je pristojnost prenesena za sojenje o vseh pritožbah zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri pride do takšnega prenosa pristojnosti.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog z zaslišanjem prič - oprava glavne obravnave - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - dvig sredstev iz računa - negativno stanje na računu - vračilo sredstev - posredovanje podatkov
Če na računu pokojnika ni več denarja, mora izvajalec plačilnih sredstev namesto vračila sredstev posredovati Zavodu podatke o osebi, ki je denar dvignila (njegovo ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko). Ni pa tožena stranka dolžna tožeči stranki tudi povrniti dela pokojnine, katero je tožeča stranka neutemeljeno nakazala na račun pokojnega komitenta tožene stranke.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
V dvomu je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Predlagani dokaz je torej dopustno zavrniti tudi v primeru, če je očitno, da ne more biti uspešen. Kot izhaja iz odgovora Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 1. 3. 2016 (list. št. 898), glede na dejstvo, da nož ni bil ustrezno zavarovan oziroma je bil kontaminiran, ni prav nobene možnosti, da bi forenzična preiskava dala kakršnekoli uporabne rezultate.
Če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice uveljavlja tudi obresti, mora prijava terjatve vsebovati kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti. Ni dvoma, da tožeča stranka kapitaliziranega zneska obresti ni prijavila, pač pa je prijavila terjatev v znesku 155.468,97 EUR „s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obresti od 28. 10. 2010, to je od dneva vložitve tožbe dalje do plačila“.
To pomeni, da je terjatev tožeče stranke iz naslova obresti do začetka stečajnega postopka prenehala.
Tožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0086074
ZIZ člen 57, 62, 62/2. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-2. ZST-1 tarfifna številka 1111.
plačilni nalog – sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – taksni zavezanec – nastanek taksne obveznosti – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), je taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastala za tožečo stranko (taksnega zavezanca). Tožeča stranka je bila tista, ki je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlagala uvedbo postopka in če želi, da bo o njenem predlogu (ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi in se obravnava kot tožba v pravdnem postopku) odločeno, mora odmerjeno sodno takso plačati, ne glede na to, da se je spremenila narava postopka.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi zaradi nasilnih dejanj - obojestransko nasilje - res iudicata - hiter postopek
V prejšnjem postopku se je sodišče ukvarjalo predvsem z nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca (sedanjega predlagatelja), ni pa podrobneje presojalo ravnanj predlagateljic (v tem postopku nasprotnih udeleženk), čeprav je jasno zapisalo, da je med njimi potekalo obojestransko medsebojno fizično obračunavanje. Zato so pritožbeni očitki o popolnem prevrednotenju in predrugačenju dejanskega stanja v obravnavani zadevi s stanjem v zadevi II N 345/2016 neutemeljeni.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – svoboda novinarskega izražanja
Popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera. Ni mogoče izključiti, da bo v posameznem primeru zadoščalo golo zanikanje nekega novinarskega sporočila. Vendar pa v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen. V takšnih primerih bi bilo z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseženo v svobodo novinarskega izražanja.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – domneva pripoznave tožbenega zahtevka – pritožbeni razlogi – dovoljeni pritožbeni razlogi – bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti in ker toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave zahtevka. Izdano sodbo pa je moč izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki – upravnik – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – nekonkretizirana višina stroškov – trditveno breme – razpravno načelo – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage – specifikacija računov
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov in s tem načinu obračunavanju stroškov, je bilo na tožnici breme, da za vsak strošek opredeli ključ delitve, njegovo podlago in višino. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oz. predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalne vloge kot del trditvene podlage. Ni naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več kot 200 strani.
razmerja med starši in otroki – preživnina za mladoletnega otroka – korist otroka – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – stroški postopka
Sodišče ni zaznalo kvalitativne razlike v zahtevnosti obdobja, ko sta hčerki pri enem ali drugem staršu. Tožnik ima hčerki med tednom le dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Vikendi, počitnice in prazniki so čas, ki omogoča umiritev in umik iz vsakodnevne naglice, ki jo narekuje delovni teden. V tem obdobju je lahko preživljanje časa z otrokom sproščenejše, saj ni vsakodnevnih (stresnih) delovnih obveznosti. Toženka pa skrbi za hčerki predvsem v času, ko so zahteve zaradi službenih, šolskih in drugih vsakdanjih obveznosti večje. To pa se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato razmerje, ki ga je vzpostavilo prvo sodišče, ni ustrezno.
Utemeljenost zahtevka mora sodišče presoditi na osnovi vseh pravnih podlag, ki glede na opisan dejanski stan pridejo v poštev. Pravne podlage zahtevka namreč stranka ni dolžna navajati, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano.
podjemna pogodba – vključenost DDV v pogodbeno dogovorjeno ceno – trditveno in dokazno breme
Če stranki ob sklenitvi podjemne pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja se šteje, da je slednji v ceno vključen, trditveno in dokazno breme o nasprotnem pa je na stranki, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da se poleg pogodbeno določene cene obračuna še DDV.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2.
prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev – osebni stečaj – pogoji za vodenje pravdnega postopka – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve (natančneje tožbenega zahtevka) v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker navedeno pomeni, da je bilo o obstoju vtoževane terjatve (z učinkom pravnomočnosti) že odločeno, tožnica s predmetno pritožbo zoper sodbo svojega položaja glede terjatve spremeniti (izboljšati) ne more. Zato za pritožbo tudi nima več pravnega interesa in je bilo potrebno le-to kot nedovoljeno zavreči.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - učinek proti pravnemu nasledniku etažnega lastnika - nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku
Ker je med pravdnima strankama nesporno, da je Pogodba o opravljanju upravniških storitev še vedno veljavna (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), je po povedanem nedvomno, da učinkuje tudi proti toženi stranki kot pravni naslednici prejšnjih etažnih lastnikov (njena lastninska pravica je bila vpisana v zemljiško knjigo 11. 7. 2012 (A 2-4)), čeprav je ni podpisala.
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta in morata po Pogodbi o opravljanju upravniških storitev tožeča stranka opraviti upravniške storitve, tožena stranka pa izpolniti denarne obveznosti (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), ne more biti nobenega dvoma, da se ZPreZP-1 uporablja tudi za obravnavano Pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine teh stroškov ni dolžan niti zatrjevati niti dokazovati.
OZ člen 666, 66/1. ZPPCP-1 člen 24. ZPP člen 115, 337, 337/1. ZZVZZ člen 80a.
prevozna pogodba v cestnem prometu – zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe – predlog za preložitev naroka – izostanek z naroka – nepredložitev zdravniškega opravičila – nedovoljene pritožbene novote
Sodišče zaradi zdravstvenih težav zakonitega zastopnika narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom - zdravniškim opravičilom, izdanim na predpisanem obrazcu.
vloga začasnega zastopnika - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - poostreno načelo prekluzije - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - informativni dokaz
V postopku v sporih majhne vrednosti ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi lahko stranki še kasneje navajali nova dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista zmogli storiti v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, najkasneje v prvi pripravljalni vlogi ter v zelo omejenem obsegu vsaka še v eni pripravljalni vlogi.
Po oceni pritožbenega sodišča je treba določbo prvega odstavka 67. člena ZIZ tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zakonite zamudne obresti. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. člena OZ.