Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 12. člen Kreditne pogodbe, iz katere izhaja, da je bila tožena stranka z določbami Tarife v času sklepanja kreditne pogodbe seznanjena. To pa s stališča tretjega odstavka 120. člena OZ zadošča. To, da ji Tarifa hkrati s podpisom ni bila izročena, ne more biti pravno pomembno dejstvo. Poleg tega je tožena stranka pravna oseba, ki je zavezana k večji skrbnosti pri sklepanju pogodb, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbo, pa ne more biti pomembno, saj ne gre za vprašanje nejasnosti pogodbenih določb.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00002394
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1, 40/1-7, 149, 149/3, 149/3-2.. ZIZ člen 9, 242, 243, 244, 245.
nepravnomočen sklep o zavarovanju - pravnomočnost sklepa o zavarovanju kot podlaga za odločanje o vknjižbi - vknjižba zastavne pravice na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju
Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o zavarovanju, na podlagi katerega je bil dovoljen izpodbijani vpis, pravnomočen. Stališče sodišča prve stopnje, da je pri odločanju v konkretni zadevi pravno nepomembno, ali je sklep o zavarovanju pravnomočen, je pravilno.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog z zaslišanjem prič - oprava glavne obravnave - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - dvig sredstev iz računa - negativno stanje na računu - vračilo sredstev - posredovanje podatkov
Če na računu pokojnika ni več denarja, mora izvajalec plačilnih sredstev namesto vračila sredstev posredovati Zavodu podatke o osebi, ki je denar dvignila (njegovo ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko). Ni pa tožena stranka dolžna tožeči stranki tudi povrniti dela pokojnine, katero je tožeča stranka neutemeljeno nakazala na račun pokojnega komitenta tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023429
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
mednarodna pristojnost - trditvena podlaga - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Kraj prve, torej neposredne škode, je v RS, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav, ki so povzročile škodo na tožničinih nepremičninah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023437
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7/2, 66, 66/1.
mednarodna pristojnost - trditvena podlaga - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnice, da je škoda nastala in kje je nastala.
ZFPPIPP člen 298a, 298a/3, 301, 301/1, 301/2, 301/3, 306, 306/2, 306/3. ZPP člen 196, 205.
izbrisna tožba - ničnost prodajnih pogodb - prodaja nepremičnin - uveljavitev ločitvene pravice na nepremičninah - nadaljevanje zaradi začetka stečajnega postopka prekinjenega pravdnega postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju postopka stečajnemu upravitelju - (ne)pravočasnost upnikovega predloga za nadaljevanje pravdnega postopka - enotno sosporništvo na pasivni strani
Ker v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev tožnika nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka (česar tožnika ne zanikata in ni bilo pritožbeno sporno), je v predmetni zadevi potrebno zahtevek zavrniti na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 234, 234/4, 235, 235/4, 239, 443, 443/2, 443/3, 443/4, 443/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - naknadno najdeno premoženje - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - terjatev do izbrisane pravne osebe - smiselna uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vročanje sklepa o začetku stečajnega postopka – pravica sodelovati v postopku – ugovor stečajnega dolžnika
Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem se opravi, ne glede na to, ali je bila pravna oseba ob izbrisu prezadolžena ali ne, ali je imela obveznosti ali ne.
Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker stečajnemu dolžniku ni bila dana možnost, da preko svojega zakonitega zastopnika (sedaj pritožnika) vloži ugovor po 239. členu v zvezi z 235. členom in drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP. Takega ugovora v tem postopku ni, saj se določbe zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo le smiselno. Smisel ugovora stečajnega dolžnika v običajnem postopku je, da nasprotuje upnikovemu predlogu in se tako nad njim ne začne stečajni postopek in posledično ne pride do prenehanja pravne osebe, posredno pa tudi do posega v korporacijska upravičenja družbenikov. V stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe pa tak cilj ni mogoče zasledovati, ker je pravna oseba že prenehala obstajati.
Nesmiselna je zato pritožbena navedba, da je bila s tem kršena pravica stečajnega dolžnika (pritožba ima s tem v mislih izbrisano pravno osebo) do sodelovanja v postopku. Če pravna oseba ne obstaja, ji po naravi stvari taka pravica ne more biti kršena.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – svoboda novinarskega izražanja
Popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera. Ni mogoče izključiti, da bo v posameznem primeru zadoščalo golo zanikanje nekega novinarskega sporočila. Vendar pa v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen. V takšnih primerih bi bilo z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseženo v svobodo novinarskega izražanja.
Utemeljenost zahtevka mora sodišče presoditi na osnovi vseh pravnih podlag, ki glede na opisan dejanski stan pridejo v poštev. Pravne podlage zahtevka namreč stranka ni dolžna navajati, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – domneva pripoznave tožbenega zahtevka – pritožbeni razlogi – dovoljeni pritožbeni razlogi – bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti in ker toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave zahtevka. Izdano sodbo pa je moč izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki – upravnik – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – nekonkretizirana višina stroškov – trditveno breme – razpravno načelo – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage – specifikacija računov
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov in s tem načinu obračunavanju stroškov, je bilo na tožnici breme, da za vsak strošek opredeli ključ delitve, njegovo podlago in višino. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oz. predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalne vloge kot del trditvene podlage. Ni naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več kot 200 strani.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2.
prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev – osebni stečaj – pogoji za vodenje pravdnega postopka – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve (natančneje tožbenega zahtevka) v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker navedeno pomeni, da je bilo o obstoju vtoževane terjatve (z učinkom pravnomočnosti) že odločeno, tožnica s predmetno pritožbo zoper sodbo svojega položaja glede terjatve spremeniti (izboljšati) ne more. Zato za pritožbo tudi nima več pravnega interesa in je bilo potrebno le-to kot nedovoljeno zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0086074
ZIZ člen 57, 62, 62/2. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-2. ZST-1 tarfifna številka 1111.
plačilni nalog – sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – taksni zavezanec – nastanek taksne obveznosti – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), je taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastala za tožečo stranko (taksnega zavezanca). Tožeča stranka je bila tista, ki je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlagala uvedbo postopka in če želi, da bo o njenem predlogu (ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi in se obravnava kot tožba v pravdnem postopku) odločeno, mora odmerjeno sodno takso plačati, ne glede na to, da se je spremenila narava postopka.
razmerja med starši in otroki – preživnina za mladoletnega otroka – korist otroka – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – stroški postopka
Sodišče ni zaznalo kvalitativne razlike v zahtevnosti obdobja, ko sta hčerki pri enem ali drugem staršu. Tožnik ima hčerki med tednom le dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Vikendi, počitnice in prazniki so čas, ki omogoča umiritev in umik iz vsakodnevne naglice, ki jo narekuje delovni teden. V tem obdobju je lahko preživljanje časa z otrokom sproščenejše, saj ni vsakodnevnih (stresnih) delovnih obveznosti. Toženka pa skrbi za hčerki predvsem v času, ko so zahteve zaradi službenih, šolskih in drugih vsakdanjih obveznosti večje. To pa se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato razmerje, ki ga je vzpostavilo prvo sodišče, ni ustrezno.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi zaradi nasilnih dejanj - obojestransko nasilje - res iudicata - hiter postopek
V prejšnjem postopku se je sodišče ukvarjalo predvsem z nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca (sedanjega predlagatelja), ni pa podrobneje presojalo ravnanj predlagateljic (v tem postopku nasprotnih udeleženk), čeprav je jasno zapisalo, da je med njimi potekalo obojestransko medsebojno fizično obračunavanje. Zato so pritožbeni očitki o popolnem prevrednotenju in predrugačenju dejanskega stanja v obravnavani zadevi s stanjem v zadevi II N 345/2016 neutemeljeni.
podjemna pogodba – vključenost DDV v pogodbeno dogovorjeno ceno – trditveno in dokazno breme
Če stranki ob sklenitvi podjemne pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja se šteje, da je slednji v ceno vključen, trditveno in dokazno breme o nasprotnem pa je na stranki, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da se poleg pogodbeno določene cene obračuna še DDV.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - učinek proti pravnemu nasledniku etažnega lastnika - nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku
Ker je med pravdnima strankama nesporno, da je Pogodba o opravljanju upravniških storitev še vedno veljavna (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), je po povedanem nedvomno, da učinkuje tudi proti toženi stranki kot pravni naslednici prejšnjih etažnih lastnikov (njena lastninska pravica je bila vpisana v zemljiško knjigo 11. 7. 2012 (A 2-4)), čeprav je ni podpisala.
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta in morata po Pogodbi o opravljanju upravniških storitev tožeča stranka opraviti upravniške storitve, tožena stranka pa izpolniti denarne obveznosti (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), ne more biti nobenega dvoma, da se ZPreZP-1 uporablja tudi za obravnavano Pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine teh stroškov ni dolžan niti zatrjevati niti dokazovati.
OZ člen 666, 66/1. ZPPCP-1 člen 24. ZPP člen 115, 337, 337/1. ZZVZZ člen 80a.
prevozna pogodba v cestnem prometu – zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe – predlog za preložitev naroka – izostanek z naroka – nepredložitev zdravniškega opravičila – nedovoljene pritožbene novote
Sodišče zaradi zdravstvenih težav zakonitega zastopnika narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom - zdravniškim opravičilom, izdanim na predpisanem obrazcu.
vloga začasnega zastopnika - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - poostreno načelo prekluzije - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - informativni dokaz
V postopku v sporih majhne vrednosti ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi lahko stranki še kasneje navajali nova dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista zmogli storiti v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, najkasneje v prvi pripravljalni vlogi ter v zelo omejenem obsegu vsaka še v eni pripravljalni vlogi.
Po oceni pritožbenega sodišča je treba določbo prvega odstavka 67. člena ZIZ tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zakonite zamudne obresti. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. člena OZ.