ZFPPIPP člen 298a, 298a/3, 301, 301/1, 301/2, 301/3, 306, 306/2, 306/3. ZPP člen 196, 205.
izbrisna tožba - ničnost prodajnih pogodb - prodaja nepremičnin - uveljavitev ločitvene pravice na nepremičninah - nadaljevanje zaradi začetka stečajnega postopka prekinjenega pravdnega postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju postopka stečajnemu upravitelju - (ne)pravočasnost upnikovega predloga za nadaljevanje pravdnega postopka - enotno sosporništvo na pasivni strani
Ker v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev tožnika nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka (česar tožnika ne zanikata in ni bilo pritožbeno sporno), je v predmetni zadevi potrebno zahtevek zavrniti na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP.
predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - ustavitev postopka za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Ker opravljanje dela v splošno korist ni mogoče (v celoti) enačiti s pridobitnim delom v okviru delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, tudi delovne zmožnosti za opravo nalog v splošno korist po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče obravnavati po kriterijih ZPIZ-2. Na ta način bi vsak storilec, ki mu je priznana I. kategorija invalidnosti, bil zdravstveno nezmožen opraviti naloge v splošno korist in bi s tem zaradi invalidnosti, kljub izkazanemu slabemu premoženjskemu stanju, bil prikrajšan do možnosti nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist, kar bi izničilo smisel ukrepa socialne države.
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 12. člen Kreditne pogodbe, iz katere izhaja, da je bila tožena stranka z določbami Tarife v času sklepanja kreditne pogodbe seznanjena. To pa s stališča tretjega odstavka 120. člena OZ zadošča. To, da ji Tarifa hkrati s podpisom ni bila izročena, ne more biti pravno pomembno dejstvo. Poleg tega je tožena stranka pravna oseba, ki je zavezana k večji skrbnosti pri sklepanju pogodb, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbo, pa ne more biti pomembno, saj ne gre za vprašanje nejasnosti pogodbenih določb.
URS člen 26. ZDPra člen 12. ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
protipravno ravnanje sodišča - odškodninska odgovornost države - povračilo premoženjske in nepremoženjske škode - zmotna presoja o nastopu prekluzije pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov - kršitev pravice do obravnavanja - učinkovito uveljavljanje človekovih pravic - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - pomoč prava nevešči stranki - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse
S takšnim razlogovanjem, kot ga je podalo sodišče prve stopnje, je nedvomno poseglo v pravico tožeče stranke oziroma otežilo njeno pravico do učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic oziroma do povračila škode zoper državo (26. člen Ustave).
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog z zaslišanjem prič - oprava glavne obravnave - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - dvig sredstev iz računa - negativno stanje na računu - vračilo sredstev - posredovanje podatkov
Če na računu pokojnika ni več denarja, mora izvajalec plačilnih sredstev namesto vračila sredstev posredovati Zavodu podatke o osebi, ki je denar dvignila (njegovo ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko). Ni pa tožena stranka dolžna tožeči stranki tudi povrniti dela pokojnine, katero je tožeča stranka neutemeljeno nakazala na račun pokojnega komitenta tožene stranke.
ZZK-1 člen 140, 142, 142/1-6, 146, 146/1-2, 146/2.
formalno pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - ravnanje z nepopolnim predlogom - vpis na podlagi listine, ki je vložena v informatizirano zbirko listin
V zemljiškoknjižnem postopku velja pravilo obveznega elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev. Vlagatelji se morajo podrediti tudi pravilom, povezanim z elektronskim poslovanjem. Če je imel predlagatelj težave pri tehnični izvedbi in ni vedel kako postopati, je imel možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikom.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - poziv na dopolnitev - dopolnitev zahteve - plačilo sodne takse
Oškodovanec kot tožilec tudi z dopolnitvijo zahteve za obnovo postopka ni navedel, iz katerega zakonskega razloga zahteva obnovo kazenskega postopka, čeprav je bil k temu izrecno pozvan, zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko njegove vloge, ki ni bila ustrezno dopolnjena, ni zavrglo že samo.
Utemeljenost zahtevka mora sodišče presoditi na osnovi vseh pravnih podlag, ki glede na opisan dejanski stan pridejo v poštev. Pravne podlage zahtevka namreč stranka ni dolžna navajati, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2.
prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev – osebni stečaj – pogoji za vodenje pravdnega postopka – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve (natančneje tožbenega zahtevka) v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker navedeno pomeni, da je bilo o obstoju vtoževane terjatve (z učinkom pravnomočnosti) že odločeno, tožnica s predmetno pritožbo zoper sodbo svojega položaja glede terjatve spremeniti (izboljšati) ne more. Zato za pritožbo tudi nima več pravnega interesa in je bilo potrebno le-to kot nedovoljeno zavreči.
spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki – upravnik – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – nekonkretizirana višina stroškov – trditveno breme – razpravno načelo – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage – specifikacija računov
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov in s tem načinu obračunavanju stroškov, je bilo na tožnici breme, da za vsak strošek opredeli ključ delitve, njegovo podlago in višino. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oz. predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalne vloge kot del trditvene podlage. Ni naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več kot 200 strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0086074
ZIZ člen 57, 62, 62/2. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-2. ZST-1 tarfifna številka 1111.
plačilni nalog – sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – taksni zavezanec – nastanek taksne obveznosti – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), je taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastala za tožečo stranko (taksnega zavezanca). Tožeča stranka je bila tista, ki je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlagala uvedbo postopka in če želi, da bo o njenem predlogu (ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi in se obravnava kot tožba v pravdnem postopku) odločeno, mora odmerjeno sodno takso plačati, ne glede na to, da se je spremenila narava postopka.
razmerja med starši in otroki – preživnina za mladoletnega otroka – korist otroka – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – stroški postopka
Sodišče ni zaznalo kvalitativne razlike v zahtevnosti obdobja, ko sta hčerki pri enem ali drugem staršu. Tožnik ima hčerki med tednom le dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Vikendi, počitnice in prazniki so čas, ki omogoča umiritev in umik iz vsakodnevne naglice, ki jo narekuje delovni teden. V tem obdobju je lahko preživljanje časa z otrokom sproščenejše, saj ni vsakodnevnih (stresnih) delovnih obveznosti. Toženka pa skrbi za hčerki predvsem v času, ko so zahteve zaradi službenih, šolskih in drugih vsakdanjih obveznosti večje. To pa se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato razmerje, ki ga je vzpostavilo prvo sodišče, ni ustrezno.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – domneva pripoznave tožbenega zahtevka – pritožbeni razlogi – dovoljeni pritožbeni razlogi – bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti in ker toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave zahtevka. Izdano sodbo pa je moč izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi zaradi nasilnih dejanj - obojestransko nasilje - res iudicata - hiter postopek
V prejšnjem postopku se je sodišče ukvarjalo predvsem z nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca (sedanjega predlagatelja), ni pa podrobneje presojalo ravnanj predlagateljic (v tem postopku nasprotnih udeleženk), čeprav je jasno zapisalo, da je med njimi potekalo obojestransko medsebojno fizično obračunavanje. Zato so pritožbeni očitki o popolnem prevrednotenju in predrugačenju dejanskega stanja v obravnavani zadevi s stanjem v zadevi II N 345/2016 neutemeljeni.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – svoboda novinarskega izražanja
Popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera. Ni mogoče izključiti, da bo v posameznem primeru zadoščalo golo zanikanje nekega novinarskega sporočila. Vendar pa v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen. V takšnih primerih bi bilo z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseženo v svobodo novinarskega izražanja.
podjemna pogodba – vključenost DDV v pogodbeno dogovorjeno ceno – trditveno in dokazno breme
Če stranki ob sklenitvi podjemne pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja se šteje, da je slednji v ceno vključen, trditveno in dokazno breme o nasprotnem pa je na stranki, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da se poleg pogodbeno določene cene obračuna še DDV.
vloga začasnega zastopnika - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - poostreno načelo prekluzije - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - informativni dokaz
V postopku v sporih majhne vrednosti ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi lahko stranki še kasneje navajali nova dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista zmogli storiti v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, najkasneje v prvi pripravljalni vlogi ter v zelo omejenem obsegu vsaka še v eni pripravljalni vlogi.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - učinek proti pravnemu nasledniku etažnega lastnika - nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku
Ker je med pravdnima strankama nesporno, da je Pogodba o opravljanju upravniških storitev še vedno veljavna (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), je po povedanem nedvomno, da učinkuje tudi proti toženi stranki kot pravni naslednici prejšnjih etažnih lastnikov (njena lastninska pravica je bila vpisana v zemljiško knjigo 11. 7. 2012 (A 2-4)), čeprav je ni podpisala.
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta in morata po Pogodbi o opravljanju upravniških storitev tožeča stranka opraviti upravniške storitve, tožena stranka pa izpolniti denarne obveznosti (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), ne more biti nobenega dvoma, da se ZPreZP-1 uporablja tudi za obravnavano Pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine teh stroškov ni dolžan niti zatrjevati niti dokazovati.
OZ člen 666, 66/1. ZPPCP-1 člen 24. ZPP člen 115, 337, 337/1. ZZVZZ člen 80a.
prevozna pogodba v cestnem prometu – zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe – predlog za preložitev naroka – izostanek z naroka – nepredložitev zdravniškega opravičila – nedovoljene pritožbene novote
Sodišče zaradi zdravstvenih težav zakonitega zastopnika narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom - zdravniškim opravičilom, izdanim na predpisanem obrazcu.
Določbe četrtega odstavka 146. člena SPZ ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev D. d.d., ker ZUKSB, kot specialen zakon, določa, da se ob odstopu terjatve na D. d.d. prenesejo tudi vsa zavarovanja in da nimajo učinka pri prenosu premoženja na D. d.d. omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upnico in njenimi dolžniki.