Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Res sicer velja, da je od njega mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin, iz katerih se bo dolg poplačal, ne pa tudi poplačila samega dolga, vendar pa ta omejitev ne velja za stroške, ki nastanejo s prisilno uveljavitvijo te obveznosti hipotekarnega dolžnika v izvršbi. Kot enakovredna stranka postopka je zato hipotekarni dolžnik dolžan povrniti upniku potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino.
poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Nadzorni svet tožene stranke je dne 14. 12. 2015 prejel sklep, da se tožnik z dnem 14. 12. 2015, na osnovi 4. alineje 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2015, razreši z delovnega mesta predsednika uprave družbe (prvi odstavek). Drugi odstavek navedenega člena pa izrecno določa, da z dnem 14. 12. 2015 preneha delavcu tudi delovno razmerje v družbi. Tožena stranka je tožniku 19. 12. 2005 podala tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je navedla, da delovno razmerje pri toženi stranki delavcu preneha z iztekom zadnjega dne 15-dnevnega odpovednega roka. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da v kolikor delovnega razmerja ni več (ker je bila na primer delavcu vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki učinkuje takoj, ali je potekel odpovedni rok pri redni odpovedi), je nova odpoved nična, ker nima pravne podlage. Kot je izpovedal sam tožnik je sklep nadzornega sveta prejel 22. 12. 2015, pri čemer ga ni izpodbijal, tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vložil 28. 1. 2016. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje te odpovedi.
plačilo razlike plače - letni dopust - nadomestilo plače - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - pravilnik - ustavnost in zakonitost - pravica do sodnega varstva
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo o tem, ali sta pravilnika toženke, na podlagi katerih je bila tožniku obračunana plača iz delovne uspešnosti, zakonita in ustavna, ampak je odločilo, da v ureditev delovne uspešnosti v pravilnikih ne more poseči, ker je zatrjevano neskladnost splošnih aktov s hierarhično višjimi akti mogoče uveljavljati in presojati le v kolektivnem delovnem sporu. Pravilno se sklicuje na odločitev pritožbenega sodišča v podobnem primeru, da sodišče lahko v individualnem delovnem sporu odloča o zakonitosti posameznega splošnega akta delodajalca, pri tem pa odločitev velja le v tem sporu. V kolikor ne bi bila podana takšna dolžnost prvostopnega sodišča, bi bila tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva, ker sam ne more sprožiti kolektivnega delovnega spora.
zahteva za izločitev izvedenca - sklep o izločitvi
Sodišče je predlog za izločitev neutemeljeno zavrglo, saj bi moralo o (prvotnem) predlogu vsebinsko odločiti s sklepom, pri tem pa upoštevati pravočasno podan razlog za izločitev in pravočasne trditve.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004822
OZ člen 6, 131, 131/1, 163, 171, 179, 182, 186. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 15/1. ZVCP-1 člen 30, 30/1 in 30/2. ZPP člen 154, 155.
prometna nesreča - kolo - vožnja s kolesom - udarna jama - opustitev vzdrževanja ceste - merilo skrajne skrbnosti - vzročna zveza - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina škode - vrednotenje uspeha v postopku po temelju in po višini - prevozni stroški pooblaščenca - podružnica v kraju sedeža sodišča
Toženi stranki nista poskrbeli za popravilo lokalne poškodbe na vozišču oziroma krpanje udarne jame. Drugotožena stranka tudi ni poskrbela za postavitev ustrezne prometne signalizacije pred kritičnim mestom. Opustila je tudi dolžnost nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja te javne poti in odredila odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ravnanje toženih strank ni ustrezalo skrbnosti dobrega strokovnjaka, to je merilu skrajne skrbnosti, ki zahteva izvedbo prav vseh ukrepov za preprečitev škode. Toženi stranki odgovarjata tožnici za škodo, ki ji je nastala v obravnavanem škodnem dogodku, v skladu s 1. in 3. odstavkom 186. člena OZ nerazdelno (solidarno), saj ni mogoče ugotoviti njunih deležev pri povzročeni škodi.
Protipravno ravnanje same tožnice, ki je sicer res imela več možnosti za preprečitev nastanka škodnega dogodka, ne predstavlja takšnega vzroka, ki bi pretrgalo samo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženih strank oziroma stanjem cestišča in škodnim dogodkom, temveč je lahko le podlaga za zaključek sodišča o deljeni odgovornosti toženih strank in tožnice, t.j. za zaključek, da je tudi tožnica sama soprispevala k nastanku škodnega dogodka in posledično k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo kot potreben strošek tožeči stranki tudi potne stroške njene pooblaščenke za prihode na narok, saj pri tem ni upoštevalo, da ima pooblaščenka tožnice podružnico svoje odvetniške pisarne tudi v Celju in zato do priglašenih potnih stroškov ni upravičena.
Načeloma se uspeh v pravdi res določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“. Sodna praksa pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini.
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - sodna razveza - denarno povračilo
Tožnik je 13. 10. 2015 obvestil delodajalca, da je zaključil z bolniškim staležem z dnem 10. 10. 2015 in da je sedaj na voljo za delo, zato tožnik od 13. 10. 2015 dalje ni bil neupravičeno odsoten z delovnega mesta, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved delodajalca po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v nasprotju s pravilnikom podpisala spričevalo kot razrednik, čeprav to ni bila, kljub temu, da je pred tem prejela e-mail ravnatelja, iz katerega izhaja, da sicer ima funkcijo namestnika razrednika, vendar pa to ne pomeni, da bi lahko podpisovala spričevala, na kar so bili opozorjeni tudi vsi razredniki. Tožnica torej ni smela podpisati spričevala, saj za to ni bila upravičena. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bilo potrebno izpolniti novo spričevalo, ki ga je podpisala razredničarka, prav zaradi nepravilnega ravnanja tožene stranke, ki ni upoštevala navodil za opravljanje svojega dela. Glede ocene teže kršitve pritožbeno sodišče ugotavlja, da po vsebini ne gre za kršitve, ki bi utemeljevale izrek pisnega opomina, kot je to razlogovalo sodišče prve stopnje, temveč da gre za težje neupoštevanje navodil, glede katerih je bila tožnica že predhodno opozorjena, vendar tega opozorila ni upoštevala.
ZDCOPMD člen 3, 4, 4/1, 5, 6, 126, 126/2.. ZDR člen 142.. ZPP člen 2, 180.. OZ člen 347, 347/1.. - člen 39.
plačilo razlike plače - ustni dogovor - voznik tovornega vozila - delovni čas - nadurno delo - zakonske zamudne obresti - mobilni delavci - 3-letni zastaralni rok
Število nadur, ki jih opravi voznik tovornjaka, je tisto število ur, ki (ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje in ostalih voznikovih aktivnosti, ki se vštejejo v delovni čas) presega število delovnih ur, kot so razvidne iz obračunov plače.
Po 142. členu ZDR znaša polni delovni čas 40 ur na teden, s tem da ZDR ni dopuščal npr. možnosti, da bi se z drugim zakonom lahko določil kot polni delovni čas daljši delovni čas kot 40 ur tedensko. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do plačila nadur za vse opravljene ure, ki presegajo polni 40 urni tedenski delovni čas.
Ker je bila tožba vložena 10. 10. 2013, so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti za čas do 9. 10. 2010, tožnik pa je upravičen do nezastaranih zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila.
starostna pokojnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz predhodne pisne informacije ZPIZ Slovenije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki je upošteval znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, izhaja, da bo tožnica pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnila 23. 11. 2019, ko bo dopolnila starost 58 let, 8 mesecev, 0 dni ter 40 let, 3 mesece in 23 dni pokojninske dobe. To pomeni, da je tožnici v času podaje odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, tožena stranka pa ni pridobila njenega soglasja za odpoved. Ker tožena stranka ni upoštevala tožničinega varstva pred odpovedjo, je izpodbijana odpoved nezakonita.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – namen pravice do popravka
Če je objavljena vsebina takšna, da omogoča njeno zanikanje s kratko navedbo konkretnih dejstev, golo zanikanje objavljenih dejstev ne zadostuje.
Otroškega dodatka glede na naravo in namen tega prejemka ni dopustno avtomatično odštevati od otrokovih potreb ali ga prištevati k roditeljevim dohodkom.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravico do vdovske pokojnine vdova ali vdovec lahko pridobi le, če so izpolnjeni pogoji tako na strani vdove oziroma vdovca, kakor tudi umrlega. Če na strani enega, bodisi na strani vdove oziroma vdovca ali na strani umrlega, pogoji določeni v ZPIZ-2 niso izpolnjeni, pravice do vdovske pokojnine vdova oziroma vdovec ne more pridobiti. Tožničin pokojni mož na podlagi 5 let pokojninske dobe ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena oziroma 29. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, niti pogojev iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ker na strani pokojnega zavarovanca niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 52. člena ZPIZ-2, tožnici ni mogoče priznati pravice do vdovske pokojnine.
ZZ člen 36, 36/1.. ZSV člen 56, 56/1, 56/1-1, 69, 69/1, 69/2.
neizbran kandidat - izbirni postopek - sodno varstvo - javni zavod - direktor - izobrazba
Na podlagi podatkov življenjepisa izbrane kandidatke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izbrana kandidatka v letu 1998 z diplomo visoke šole za socialno delo pridobila visoko strokovno izobrazbo, ki je bila za zasedbo prostega delovnega mesta ustrezna glede na 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZSV v zvezi z 69. členom ZSV. S tem je izpolnila pogoje zahtevane strokovne izobrazbe. Izbrana kandidatka je po pridobljeni diplomi opravila pripravništvo (od 30. 6. 1998 do 30. 3. 1999), pri toženi stranki je bila kot diplomirana socialna delavka zaposlena tudi od 13. 3. 2000 do 19. 12. 2004 (ko je hkrati opravljala delo socialne delavke in vodje službe za pomoč na domu), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izbrana kandidatka s temi delovnimi izkušnjami izpolnila zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za vse kandidatke ugotavljala iz njihovih življenjepisov, čeprav bi morala od njih dodatno zahtevati predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega razpisnega pogoja. S tem je kršila postopek za izvedbo razpisa, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Ugotovljeno je namreč bilo, da je izbrana kandidatka v svojem življenjepisu navajala točne podatke o pridobljenih delovnih izkušnjah.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085203
ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.
Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023449
KZ člen 126. KZ-B člen 244, 244/1. ZKP člen 354.
znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - opravljanje gospodarske dejavnosti objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Obdolženi R. A. je bil v času obravnavanega kaznivega dejanja predsednik nadzornega sveta M., torej predsednik nadzornega sveta pravne osebe, ki je nedvomno na trgu opravljala pridobitno dejavnost. Obdolženec je torej sodeloval pri vodenju in upravljanju M. d.d., to pa vključuje tudi posle usmerjene v ohranitev tržnega položaja in obstoja družbe. Sklenitev individualne pogodbe z novim predsednikom uprave pa je vsekakor predstavljal posel, sklenjen pri gospodarskem subjektu, torej subjektu, katerega temeljno področje je gospodarska dejavnost. Šlo je za posel usmerjen v ohranitev oziroma uresničevanje namena družbe. Sklepanje sporne pogodbe je bilo pomembno za samo poslovanje, nenazadnje pa tudi za ohranitev obstoja same družbe. Brez predsednika uprave na dolgi rok družba niti ne bi mogla ustrezno funkcionirati, ne bi mogla opravljati svoje gospodarske dejavnosti. Brez predsednika uprave tudi ne bi imela ustreznega podpisnika.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – zvižanje tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka
Nedvomno je tožnica ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Tožnica je lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavila realen tožbeni zahtevek. Sprememba tožbe je bila torej smotrna tudi zaradi dokončne ureditve razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).