objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – namen pravice do popravka
Če je objavljena vsebina takšna, da omogoča njeno zanikanje s kratko navedbo konkretnih dejstev, golo zanikanje objavljenih dejstev ne zadostuje.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
ZZ člen 36, 36/1.. ZSV člen 56, 56/1, 56/1-1, 69, 69/1, 69/2.
neizbran kandidat - izbirni postopek - sodno varstvo - javni zavod - direktor - izobrazba
Na podlagi podatkov življenjepisa izbrane kandidatke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izbrana kandidatka v letu 1998 z diplomo visoke šole za socialno delo pridobila visoko strokovno izobrazbo, ki je bila za zasedbo prostega delovnega mesta ustrezna glede na 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZSV v zvezi z 69. členom ZSV. S tem je izpolnila pogoje zahtevane strokovne izobrazbe. Izbrana kandidatka je po pridobljeni diplomi opravila pripravništvo (od 30. 6. 1998 do 30. 3. 1999), pri toženi stranki je bila kot diplomirana socialna delavka zaposlena tudi od 13. 3. 2000 do 19. 12. 2004 (ko je hkrati opravljala delo socialne delavke in vodje službe za pomoč na domu), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izbrana kandidatka s temi delovnimi izkušnjami izpolnila zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za vse kandidatke ugotavljala iz njihovih življenjepisov, čeprav bi morala od njih dodatno zahtevati predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega razpisnega pogoja. S tem je kršila postopek za izvedbo razpisa, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Ugotovljeno je namreč bilo, da je izbrana kandidatka v svojem življenjepisu navajala točne podatke o pridobljenih delovnih izkušnjah.
Regulacijske začasne odredbe je v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS št. Up 275/1997 z dne 16. 7. 1998 potrebnoi razlagati omejevalno, pri čemer mora biti tehtanje razlogov presojano strogo. Začasna odredba pa se v takšnem primeru izda pod pogojem, da je le-ta upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe.
Pri odločanju o ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi sodišče ne presoja postavljenega tožbenega zahtevka, temveč zgolj upravičenost izdaje začasne odredbe z vidika uspeha tožbe, pri čemer je verjetnost podana takrat, ko je razlogov v prid določenega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VSC0004813
OZ člen 180, 180/1, 239. ZPacP člen 20. ZPP člen 286.
odškodninska odgovornost - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - višina škode- odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, zato je potrebno tovrstne odškodninske zahtevke presojati z uporabo določb o poslovni odškodninski odgovornosti. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom (tudi z ukinitvijo določenega zdravljenja) povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. V zvezi z očitkom o nesklepčnosti tožbe tako pritožnica neutemeljeno meni, da bi morala tožnika zatrjevati, da ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v ukinitev zdravila Marevan ne bi privolila.
starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Zavzeto je stališče, da so delavci policije vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj za njih ni urejeno zavarovanje na drugi podlagi, in da imajo status zavarovanca, opredeljen v 45. točki 7. člena ZPIZ-2. Prav tako imajo pravico do starostne pokojnine, definirano v 36. točki 7. člena istega zakona, kot pokojninski prejemek brez odbitka, ki jim pripada ob dopolnitvi predpisane starosti in izpolnitvi predpisane pokojninske dobe. Poudarjeno je, da zakon ne izključuje nobene skupine glede izplačevanja 20 % zneska starostne pokojnine, niti ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. Po zavzetem materialno pravnem stališču v dosedanji sodni praksi se je 3. odstavek 38. člena ZPIZ-2 nanašal na starostno pokojnino po vseh predpisih, torej tudi tistih, ki urejajo pridobitev pravice po posebnih predpisih. Tožena stranka drugačne interpretacije seveda ne more uspešno zatrjevati niti s sklicevanjem na 39.a člen ZPIZ-2B1, saj je novelirana ureditev uveljavljena šele s 1. 1. 2016 in za predmetno zadevo ni uporabljiva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in zmanjšala število delavcev za dve delavki "in pol", pri čemer so bile tožničine naloge porazdeljene med ostale delavce. Tožničino delovno mesto referent za podporo zastopnikom je tožena stranka kasneje tudi ukinila s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožena stranka tožnici utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
sprememba invalidnosti - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Novo pravico iz invalidskega zavarovanja na podlagi sprememb v invalidnosti je mogoče priznati šele od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe in ne z datumom novo ugotovljene invalidnosti
Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor - vročanje vabila na zagovor
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 delodajalcu nalaga, da poskrbi, da se delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko in pravočasno seznani z očitanimi kršitvami ter z datumom, uro in krajem predvidenega zagovora. Dokazno breme, da je delodajalec delavcu zagovor omogočil in v okviru tega tudi, da je delavca dejansko in pravočasno seznanil s kršitvami ter ga povabil na zagovor, je na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v konkretnem primeru poskrbela, da je tožnik prejel obvestilo (o kršitvah) in vabilo na zagovor. Tožnika 8. 1. 2015, ko je vročevalec pisanje zataknil za vrata njegovega stanovanja, ni bilo doma, zato se na zvonec ni odzval in posledično ni vedel, da se mu poskuša vročiti pisanje tožene stranke. Tožena stranka tako ni s stopnjo prepričanja, ki se zahteva za meritorno odločanje, dokazala, da je tožnika 8. 1. 2015 dejansko seznanila z očitanimi kršitvami in ga povabila na zagovor. Ker tožnik ob poskusu vročitve stanovanjskih vrat ni odprl, saj ga ni bilo doma, tožena stranka pisanja ne bi smela pustiti zataknjenega za vrata, saj na ta način ni mogla poskrbeti, da bi se tožnik dejansko in pravočasno s pisanjem seznanil, zlasti ker živi v večstanovanjski stavbi, v kateri ima vsakdo dostop do vrat njegovega stanovanja. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožena stranka ni kršila pravice do zagovora tožnika in da izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Res sicer velja, da je od njega mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin, iz katerih se bo dolg poplačal, ne pa tudi poplačila samega dolga, vendar pa ta omejitev ne velja za stroške, ki nastanejo s prisilno uveljavitvijo te obveznosti hipotekarnega dolžnika v izvršbi. Kot enakovredna stranka postopka je zato hipotekarni dolžnik dolžan povrniti upniku potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino.
ZPIZ-2 člen 111, 183, 183/3.. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - neprava obnova postopka
V obravnavanem predsodnem postopku je bil uporabljen 2. odstavek 157. člena ZPIZ-1, ki je določal, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni bila zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Vsebinsko enako ureditev vsebuje tudi 111. člen veljavnega ZPIZ-2. Glede na to, da je bila zahteva vložena 16. 12. 2014 je bil lahko na navedeni pravni podlagi tožniku sorazmerni del invalidske pokojnine odmerjen največ za 6 mesecev nazaj, šteto od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Torej od 1. 7. 2014 dalje. Takšna uporaba materialnega prava je za tožnika ugodnejša, kot če bi bilo postopano po 183. členu ZPIZ-2. Glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 odločba, izdana v nepravi obnovi postopka ali obnovitvenem postopku po pravilih ZUP-a, učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Ob postopanju po 183. členu ZPIZ-2 bi bilo mogoče tožniku pravico do sorazmernega dela odmeriti in izplačevati šele od 1. 1. 2015 dalje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023542
ZKP 371, 371/1, 371/1-11. ZOPOKD6, 6/1.
goljufiv namen - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - odvzem premoženjske koristi - stečaj
Obrazložitev sodbe ne potrjuje pritožbene trditve, da sodba o goljufivem ravnanju obdolženca tako ob sklenitvi kot v času izvajanja kupoprodajne pogodbe nima razlogov.
starostna pokojnina - višina - informativni izračun - poseg v pričakovane pravice
V prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 je določeno, da je odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe za moškega 26 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,25 %. Če pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, znaša odmerni odstotek 0,63 % (peti odstavek 37. člena ZPIZ-2). Za pokojninsko dobo 24 let je toženec starostno pokojnino tožniku odmeril v višini 37,25 %, za preostalo dobo 9-ih mesecev in 2-eh dni pa dodatno 0,63 % pokojninske osnove. Tako je za dopolnjeno pokojninsko dobo 24 let, 9 mesecev in 2-eh dni, odmerni odstotek znašal 37,88 %. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil odmerni odstotek v tožnikovem primeru določen pravilno in zakonito.
Ker tožnik ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 do 31. 12. 2012, niti ni izkazano, da bi na ta dan imel kateregakoli od statusov določenih v 394. členu ZPIZ-2, za odmero pokojnine, ki je bila ugotovljena v informativnem izračunu v višini 54 % na podlagi ZPIZ-1, ni nobene podlage.
Vsak starš se mora namreč za svojega otroka truditi in ga preživljati, tega pa obdolženi ni storil, njegov izgovor, da je imel druge stroške in je moral plačevati obrok kredita, pa ga nikakor ne odvezujejo plačila preživnine, ki mora biti na prvem mestu.
odpravnina - upokojitev - odpoved pravici - odpravnina ob upokojitvi
Tožnik se s podpisom sporne listine ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. S podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, je soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve.
Zakonski opis kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 posebnega načina prilastitve premične stvari ne zahteva. Bistveno je, da je bila stvar z odvzemom ali kako drugače prilaščena, ko se je že nahajala v storilčevi posesti, ker mu je bila predhodno zaupana, medtem ko je pri primeroma vzetem kaznivem dejanju tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, stvar pri drugem, pa jo je storilec z odvzemom šele moral pridobiti.
URS člen 22.. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 142, 143.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - odsotnost pravdne stranke - daljša odsotnost
Ker je bil toženec odsoten za daljši čas, in sicer se je nahajal v tujini, niti fiktivna vročitev tožbe niti vročitev vabila družinskemu članu ni bila pravilna. Tožencu je bil zato onemogočeno, da uresniči svojo pravico do izjave v postopku.
plačilo razlike plače - letni dopust - nadomestilo plače - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - pravilnik - ustavnost in zakonitost - pravica do sodnega varstva
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo o tem, ali sta pravilnika toženke, na podlagi katerih je bila tožniku obračunana plača iz delovne uspešnosti, zakonita in ustavna, ampak je odločilo, da v ureditev delovne uspešnosti v pravilnikih ne more poseči, ker je zatrjevano neskladnost splošnih aktov s hierarhično višjimi akti mogoče uveljavljati in presojati le v kolektivnem delovnem sporu. Pravilno se sklicuje na odločitev pritožbenega sodišča v podobnem primeru, da sodišče lahko v individualnem delovnem sporu odloča o zakonitosti posameznega splošnega akta delodajalca, pri tem pa odločitev velja le v tem sporu. V kolikor ne bi bila podana takšna dolžnost prvostopnega sodišča, bi bila tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva, ker sam ne more sprožiti kolektivnega delovnega spora.