invalidska pokojnina - datum pravnomočnosti sodne odločbe - nevednost ali očitna pomota - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku
Tožena stranka ob odmeri invalidske pokojnine tožnika ni razpolagala z vsemi potrebnimi podatki. V takem primeru je najprej potrebno presoditi, ali novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je 1. 10. 2015 sodelavko večkrat porinila v steno, vpila, naj ji vrne dokument ter ji ga nato poskušala s silo odvzeti iz žepa. Pri tem jo je popraskala po roki, tako da je sodelavka poiskala zdravniško pomoč. Tožnica je z svojim ravnanjem nedovoljeno posegla v osebno integriteto sodelavke. S tem je huje kršila 9. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi ter določbi 35. in 37. člena ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
odpravnina - upokojitev - odpoved pravici - odpravnina ob upokojitvi
Tožnik se s podpisom sporne listine ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. S podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, je soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023542
ZKP 371, 371/1, 371/1-11. ZOPOKD6, 6/1.
goljufiv namen - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - odvzem premoženjske koristi - stečaj
Obrazložitev sodbe ne potrjuje pritožbene trditve, da sodba o goljufivem ravnanju obdolženca tako ob sklenitvi kot v času izvajanja kupoprodajne pogodbe nima razlogov.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – namen pravice do popravka
Če je objavljena vsebina takšna, da omogoča njeno zanikanje s kratko navedbo konkretnih dejstev, golo zanikanje objavljenih dejstev ne zadostuje.
ZZ člen 36, 36/1.. ZSV člen 56, 56/1, 56/1-1, 69, 69/1, 69/2.
neizbran kandidat - izbirni postopek - sodno varstvo - javni zavod - direktor - izobrazba
Na podlagi podatkov življenjepisa izbrane kandidatke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izbrana kandidatka v letu 1998 z diplomo visoke šole za socialno delo pridobila visoko strokovno izobrazbo, ki je bila za zasedbo prostega delovnega mesta ustrezna glede na 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZSV v zvezi z 69. členom ZSV. S tem je izpolnila pogoje zahtevane strokovne izobrazbe. Izbrana kandidatka je po pridobljeni diplomi opravila pripravništvo (od 30. 6. 1998 do 30. 3. 1999), pri toženi stranki je bila kot diplomirana socialna delavka zaposlena tudi od 13. 3. 2000 do 19. 12. 2004 (ko je hkrati opravljala delo socialne delavke in vodje službe za pomoč na domu), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izbrana kandidatka s temi delovnimi izkušnjami izpolnila zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za vse kandidatke ugotavljala iz njihovih življenjepisov, čeprav bi morala od njih dodatno zahtevati predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega razpisnega pogoja. S tem je kršila postopek za izvedbo razpisa, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Ugotovljeno je namreč bilo, da je izbrana kandidatka v svojem življenjepisu navajala točne podatke o pridobljenih delovnih izkušnjah.
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000460
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - subjektivni rok za zastaranje
Tožeča stranka je zoper toženca, ki je bil pri njej zaposlen kot vodja komerciale, vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji izvirala iz pogodbe o komisijski prodaji službenega vozila, sklenjene med tožečo stranko in drugo družbo, ki jo je za tožečo stranko brez pooblastila podpisal toženec. Vrednost vozila (ki ga je kasneje odkupil toženec kot fizična oseba) ni bila njegova tržna vrednost, temveč le vrednost v višini zadnjega obroka leasinga, ki ga je tožeča stranka plačala leasingodajalcu. Tožeča stranka je preko svojega direktorja izvedela za toženca kot povzročitelja škode in za škodo pred julijem 2011, zato je tožbo (ki je bila vložena 24. 7. 2014) vložila po preteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156, 158, 158/2, 158/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje. Na podlagi te določbe javnemu uslužbencu lahko preneha delovno razmerje, ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog).
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
zahteva za izločitev izvedenca - sklep o izločitvi
Sodišče je predlog za izločitev neutemeljeno zavrglo, saj bi moralo o (prvotnem) predlogu vsebinsko odločiti s sklepom, pri tem pa upoštevati pravočasno podan razlog za izločitev in pravočasne trditve.
poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Nadzorni svet tožene stranke je dne 14. 12. 2015 prejel sklep, da se tožnik z dnem 14. 12. 2015, na osnovi 4. alineje 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2015, razreši z delovnega mesta predsednika uprave družbe (prvi odstavek). Drugi odstavek navedenega člena pa izrecno določa, da z dnem 14. 12. 2015 preneha delavcu tudi delovno razmerje v družbi. Tožena stranka je tožniku 19. 12. 2005 podala tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je navedla, da delovno razmerje pri toženi stranki delavcu preneha z iztekom zadnjega dne 15-dnevnega odpovednega roka. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da v kolikor delovnega razmerja ni več (ker je bila na primer delavcu vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki učinkuje takoj, ali je potekel odpovedni rok pri redni odpovedi), je nova odpoved nična, ker nima pravne podlage. Kot je izpovedal sam tožnik je sklep nadzornega sveta prejel 22. 12. 2015, pri čemer ga ni izpodbijal, tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vložil 28. 1. 2016. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje te odpovedi.
Zakonski opis kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 posebnega načina prilastitve premične stvari ne zahteva. Bistveno je, da je bila stvar z odvzemom ali kako drugače prilaščena, ko se je že nahajala v storilčevi posesti, ker mu je bila predhodno zaupana, medtem ko je pri primeroma vzetem kaznivem dejanju tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, stvar pri drugem, pa jo je storilec z odvzemom šele moral pridobiti.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v nasprotju s pravilnikom podpisala spričevalo kot razrednik, čeprav to ni bila, kljub temu, da je pred tem prejela e-mail ravnatelja, iz katerega izhaja, da sicer ima funkcijo namestnika razrednika, vendar pa to ne pomeni, da bi lahko podpisovala spričevala, na kar so bili opozorjeni tudi vsi razredniki. Tožnica torej ni smela podpisati spričevala, saj za to ni bila upravičena. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bilo potrebno izpolniti novo spričevalo, ki ga je podpisala razredničarka, prav zaradi nepravilnega ravnanja tožene stranke, ki ni upoštevala navodil za opravljanje svojega dela. Glede ocene teže kršitve pritožbeno sodišče ugotavlja, da po vsebini ne gre za kršitve, ki bi utemeljevale izrek pisnega opomina, kot je to razlogovalo sodišče prve stopnje, temveč da gre za težje neupoštevanje navodil, glede katerih je bila tožnica že predhodno opozorjena, vendar tega opozorila ni upoštevala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in zmanjšala število delavcev za dve delavki "in pol", pri čemer so bile tožničine naloge porazdeljene med ostale delavce. Tožničino delovno mesto referent za podporo zastopnikom je tožena stranka kasneje tudi ukinila s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožena stranka tožnici utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
začasna nezmožnost za delo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - potrebni stroški
ZOdv v 5. odstavka 17. člena določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, za svoje delo upravičen do polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna je bil omejitev javnofinančnih učinkov novele OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakega plačila odvetniških storitev kot odvetniki sicer. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv torej velja tudi v danem primeru, ko je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.