URS člen 22.. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 142, 143.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - odsotnost pravdne stranke - daljša odsotnost
Ker je bil toženec odsoten za daljši čas, in sicer se je nahajal v tujini, niti fiktivna vročitev tožbe niti vročitev vabila družinskemu članu ni bila pravilna. Tožencu je bil zato onemogočeno, da uresniči svojo pravico do izjave v postopku.
regresni zahtevek - nezavarovano vozilo - uporaba vozila - lastnik vozila
Voznik vozila je dolžan plačati zavarovalnici znesek izplačane odškodnine za škodo, nastalo pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Ugotovljeno je nasprotje med izvedenskim mnenjem in izpovedbo lečeče psihiatrinje. Tožnik pri tem utemeljeno opozarja, da bi v takih primerih bilo potrebno najprej zaslišati lečečo zdravnico ter šele nato pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca, saj bi sodni izvedenec pri podaji mnenja lahko upošteval tudi izpovedbo lečeče zdravnice. Iz ustno podanega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je upošteval le izvide, s tem da v njih podrobnejše tožnikovo zdravstveno stanje ni bilo opisano. Ker drugega zapisa v izvidih ni bilo, izvedenec naj ne bi imel objektivne podlage za drugačen zaključek, kot ga je v sporni zadevi podal. V tem primeru gre za pomanjkljivo izvedensko mnenje, kajti izvedenec se ni opredelil do dodatne obrazložitve, ki jo je podala lečeča psihiatrinja. Tožnik je zaradi razjasnitve dejanskega stanja predlagal izvedbo dokazov, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izvedlo niti ni navedlo razlogov za takšno odločitev. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004822
OZ člen 6, 131, 131/1, 163, 171, 179, 182, 186. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 15/1. ZVCP-1 člen 30, 30/1 in 30/2. ZPP člen 154, 155.
prometna nesreča - kolo - vožnja s kolesom - udarna jama - opustitev vzdrževanja ceste - merilo skrajne skrbnosti - vzročna zveza - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina škode - vrednotenje uspeha v postopku po temelju in po višini - prevozni stroški pooblaščenca - podružnica v kraju sedeža sodišča
Toženi stranki nista poskrbeli za popravilo lokalne poškodbe na vozišču oziroma krpanje udarne jame. Drugotožena stranka tudi ni poskrbela za postavitev ustrezne prometne signalizacije pred kritičnim mestom. Opustila je tudi dolžnost nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja te javne poti in odredila odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ravnanje toženih strank ni ustrezalo skrbnosti dobrega strokovnjaka, to je merilu skrajne skrbnosti, ki zahteva izvedbo prav vseh ukrepov za preprečitev škode. Toženi stranki odgovarjata tožnici za škodo, ki ji je nastala v obravnavanem škodnem dogodku, v skladu s 1. in 3. odstavkom 186. člena OZ nerazdelno (solidarno), saj ni mogoče ugotoviti njunih deležev pri povzročeni škodi.
Protipravno ravnanje same tožnice, ki je sicer res imela več možnosti za preprečitev nastanka škodnega dogodka, ne predstavlja takšnega vzroka, ki bi pretrgalo samo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženih strank oziroma stanjem cestišča in škodnim dogodkom, temveč je lahko le podlaga za zaključek sodišča o deljeni odgovornosti toženih strank in tožnice, t.j. za zaključek, da je tudi tožnica sama soprispevala k nastanku škodnega dogodka in posledično k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo kot potreben strošek tožeči stranki tudi potne stroške njene pooblaščenke za prihode na narok, saj pri tem ni upoštevalo, da ima pooblaščenka tožnice podružnico svoje odvetniške pisarne tudi v Celju in zato do priglašenih potnih stroškov ni upravičena.
Načeloma se uspeh v pravdi res določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“. Sodna praksa pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini.
ZPIZ-2 člen 111, 183, 183/3.. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - neprava obnova postopka
V obravnavanem predsodnem postopku je bil uporabljen 2. odstavek 157. člena ZPIZ-1, ki je določal, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni bila zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Vsebinsko enako ureditev vsebuje tudi 111. člen veljavnega ZPIZ-2. Glede na to, da je bila zahteva vložena 16. 12. 2014 je bil lahko na navedeni pravni podlagi tožniku sorazmerni del invalidske pokojnine odmerjen največ za 6 mesecev nazaj, šteto od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Torej od 1. 7. 2014 dalje. Takšna uporaba materialnega prava je za tožnika ugodnejša, kot če bi bilo postopano po 183. členu ZPIZ-2. Glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 odločba, izdana v nepravi obnovi postopka ali obnovitvenem postopku po pravilih ZUP-a, učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Ob postopanju po 183. členu ZPIZ-2 bi bilo mogoče tožniku pravico do sorazmernega dela odmeriti in izplačevati šele od 1. 1. 2015 dalje.
začasna odredba – stiki – omejitev stikov – otrokova korist – lojalno obnašanje – nelagodje otrok ob stiku
Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
Nelagodje, ki ga otrok doživi ob stiku s staršem, ni razlog za omejitev stikov. Predstavlja pa upoštevno relevantno okoliščino, ki staršem najprej narekuje takšno oblikovanje medsebojnega odnosa do otrok, ki bo izničilo njune negativne občutke ob stiku. Prav zato bi se morala oba starša vključiti v ustrezno svetovanje, ki ga je predlagal center za socialno delo.
Tako majhni otroci (štiri in osem let) sami ne zmorejo presoditi ali je zavračanje stikov zanje koristno ali ne.
Očetovo nevključevanje v vzgojo in varstvo otrok v preteklosti pogojuje postopnost pri širitvi stikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000498
URS člen 22, 23.. ZDR člen 6a.. ZPP člen 4, 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v svojih razlogih nima navedeno, kateri dokazi so bili izvedeni, kateri dokazi so bili zavrnjeni in razloga za njihovo zavrnitev. Sodišče prve stopnje svoje odločitve, da se neizvedene dokaze zavrne, ni obrazložilo niti na naroku za glavno obravnavo. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagata stranki. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Vendar mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenimi zahtevami. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3. ZZZDR člen 106.
stiki – obseg stikov – korist otroka – enakopravnost staršev pri izvajanju stikov
Ohranjanje minimalnega obsega stikov bi sčasoma vodilo v poslabšanje odnosa med tožencem in dečkoma ter v njihovo odtujitev. To nedvomno ni v korist otrok. Pritožbeno sodišče v ugotovitvah sodišča prve stopnje namreč ne najde prav ničesar, kar bi kazalo na to, da dečkoma redni stiki z očetom ne bi bili v korist. Tudi ne najde ničesar, kar bi terjalo, da stiki potekajo v prisotnosti tožnice in (vselej) na njenem domu oziroma domu dečkov.
V sodni praksi ni običajno, da stiki potekajo na domu tistega od staršev, ki so mu otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo. Po drugi strani je višje sodišče že večkrat poudarilo, da mora biti nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok izkazana tudi pri izvajanju stikov, zato naj praviloma otrokovi stiki oba starša obremenjujejo približno enako. Tudi ob upoštevanju tega izhodišča ni razloga za odločitev, da naj toženec vselej pride na stik na dom matere (in dečkov). V dosedanjih ugotovitvah, poleg tega ni najti nobenega razloga, ki bi nasprotoval stikom dečkov z očetom na očetovi kmetiji.
invalidska pokojnina - datum pravnomočnosti sodne odločbe - nevednost ali očitna pomota - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku
Tožena stranka ob odmeri invalidske pokojnine tožnika ni razpolagala z vsemi potrebnimi podatki. V takem primeru je najprej potrebno presoditi, ali novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v nasprotju s pravilnikom podpisala spričevalo kot razrednik, čeprav to ni bila, kljub temu, da je pred tem prejela e-mail ravnatelja, iz katerega izhaja, da sicer ima funkcijo namestnika razrednika, vendar pa to ne pomeni, da bi lahko podpisovala spričevala, na kar so bili opozorjeni tudi vsi razredniki. Tožnica torej ni smela podpisati spričevala, saj za to ni bila upravičena. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bilo potrebno izpolniti novo spričevalo, ki ga je podpisala razredničarka, prav zaradi nepravilnega ravnanja tožene stranke, ki ni upoštevala navodil za opravljanje svojega dela. Glede ocene teže kršitve pritožbeno sodišče ugotavlja, da po vsebini ne gre za kršitve, ki bi utemeljevale izrek pisnega opomina, kot je to razlogovalo sodišče prve stopnje, temveč da gre za težje neupoštevanje navodil, glede katerih je bila tožnica že predhodno opozorjena, vendar tega opozorila ni upoštevala.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
obnova postopka - zavrženje predloga - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nov dokaz
Po 2. odstavku 395. člena ZPP se sme zaradi okoliščin, med drugim tudi 10. točke 394. člena ZPP, obnova postopka dovoliti samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Ker tožnik spornega dokaza ni mogel uveljavljati do pravnomočno končanega postopka, je obnovitveni razlog dovoljen, zato bi sodišče prve stopnje o predlogu moralo odločiti po vsebini.
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje ukrepa - veljavnost ukrepa
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - sodna razveza - denarno povračilo
Tožnik je 13. 10. 2015 obvestil delodajalca, da je zaključil z bolniškim staležem z dnem 10. 10. 2015 in da je sedaj na voljo za delo, zato tožnik od 13. 10. 2015 dalje ni bil neupravičeno odsoten z delovnega mesta, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved delodajalca po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je 1. 10. 2015 sodelavko večkrat porinila v steno, vpila, naj ji vrne dokument ter ji ga nato poskušala s silo odvzeti iz žepa. Pri tem jo je popraskala po roki, tako da je sodelavka poiskala zdravniško pomoč. Tožnica je z svojim ravnanjem nedovoljeno posegla v osebno integriteto sodelavke. S tem je huje kršila 9. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi ter določbi 35. in 37. člena ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
sprememba invalidnosti - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Novo pravico iz invalidskega zavarovanja na podlagi sprememb v invalidnosti je mogoče priznati šele od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe in ne z datumom novo ugotovljene invalidnosti
rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe - sodne počitnice - štetje rokov - procesni rok
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila vročena toženi stranki dne 15. 7. 2016, njena, z navadno pošto poslana pritožba z datumom 30. 8. 2016, pa je prispela na sodišče prve stopnje dne 31. 8. 2016. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2016. Rok za pritožbo se je iztekel v torek 30. 8. 2016. Sodišče prve stopnje je z navadno pošto poslano pošiljko s pritožbo prejelo šele v sredo 31. 8. 2016, zato je bilo treba pritožbo zavreči kot prepozno (prvi odstavek 343. člena v povezavi s 352. členom ZPP).