pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - poprava zemljiške knjige - neveljavnost vknjižbe - tožba na ugotovitve lastninske pravice
Napako je očitno zagrešilo Okrajno sodišče v Murski Soboti pri sestavi poizvedovalnega zapisnika z dne 3. 4. 1948, na podlagi katerega je lastninska pravica na sporni nepremičnini prešla v splošno ljudsko premoženje, pri čemer je bilo očitno spregledano, da sporna parcela predstavlja kanal in ne potoka. Do napake je prišlo pri nastanku nove zemljiške knjige in ne zaradi geodetske izmere. Tožnika sta zatrjevala pomotni vpis, kar je izvedenec D. tudi ugotovil in ustrezno obrazložil.
separatni stroški - izostanek z naroka - faza pogajanj - odstop od pogajanj - povrnitev stroškov opravljeni del
Stroški opravljenih storitev niso v vzročni zvezi z izraženimi zahtevami toženke, kako je potrebno prostor urediti in tožnikom niso nastali zaradi toženkinih zahtev o ureditvi prostora, povezanih z nakupom prostora, temveč se stroški nanašajo na storitve, ki so jih tožniki kot lastniki nepremičnine morali opraviti, če so želeli podstrešni prostor samostojno prodati, ne glede na to kdo bi bil njegov kupec (dostop do prostora, etažni načrt, statična presoja, vpis stavbe v kataster stavb). Zato ne gre za stroške, ki bi jih povzročila toženka in jih zaradi njenega odstopa od pogajanj tudi ni dolžna kriti.
pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - pravica do obrambe
Sprememba obtožnega akta na glavni obravnavi oziroma v času med dvema glavnima obravnavama je tesno povezana z vprašanjem pravice do obrambe. V takšni procesni situaciji sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti ne zagotavlja učinkovite obrambe in lahko pomeni, zlasti ko gre za spremembo obtožnega akta v njegovih bistvenih sestavinah oziroma v obdolženčevo škodo, kot je izkazano v predmetnem primeru, kršitev določb prvega odstavka 442. člena ZKP oziroma 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku), pa tudi 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 41/4-3, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 52, 52/1, 52/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - materialni stroški izvedenca
Pravilnost izvedenčevega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso element za presojo njegove nagrade.
Ker gre za pavšalni, odstotni znesek, sodni izvedenec ni dolžan posebej izkazovati nastalih materialnih stroškov, sodišče pa jih zato tudi ne ugotavlja, kot to zmotno navaja pritožba (razume se zato, da ta postavka nagrade tudi ne more biti odvisna od poštne teže poslanega mnenja).
objava popravka - popravek v širšem smislu - odklonitveni razlogi - dostop do medija - žaljivost popravka - resničnost objave - resničnost informacij - načelo auditur et altera pars - kolizija ustavnih pravic
Res je sicer, da beseda „popravek“ implicira, da je bilo nekaj, kar je bilo objavljeno, napačno in se to s popravkom popravlja, vendar v resnici ne gre za to. Gre za to, da ima upravičenec pravico trditi, da je nekaj, kar je prizadelo njegov interes, napačno, in da za to v skladu z zakonom (torej kratko, ne-žaljivo in osredotočeno na bistvo) ponudi svoje razloge.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023415
ZVEtL člen 3, 6, 6/1, 6/2, 23, 23/1.
vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev posameznega dela stavbe - upravna odločba - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja nove stvari na tujem zemljišču
Dvaintrideseti priglasitelj ni predložil nobenega pravnega naslova. Dovoljenja upravnih organov, s katerim mu je bila dovoljena gradnja in uporaba terase, niso pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Ugotovitev lastninske pravice na podlagi določil ZTLR o izgradnji nove stvari je torej mogoča le v pravdnem postopku, dokazati pa jo mora tisti, ki takšno pridobitev lastninske pravice zatrjuje. Čeprav se klet ne nahaja neposredno ob poslovnem prostoru, je treba upoštevati, da klet ni sposobna za samostojno uporabo, zato se ne evidentira kot posamezni del stavbe, temveč je zajeta v neto tlorisni površini poslovnega prostora in se šteje kot del tega.
Skladno z ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika in zavarovalno zastopniške družbe v skladu z določili zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Premije in druga plačila, povezana z zavarovalno pogodbo, štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalno zastopniški družbi (546. člen ZZavar-1). To pomeni, da zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice (tožnice). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
Pravni interes za ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998 bi tožnik imel, če bi izkazal, da mu bo ugotovitev nepristnosti listine odprla pot, da bo lahko v nekem drugem postopku dosegel kakšno pravico ali korist. Navedb, ki bi utemeljevale njegovo korist za vložitev ugotovitvene tožbe za nepristnost listine, tožnik ni podal. Ugotovitvena tožba že zato ni dopustna.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilno zdravljenje – prisilna hospitalizacija – duševna bolezen – prisotnost pri izvajanju dokazov – zaslišanje osebe
Izpolnjene so tudi druge predpostavke, saj je izkazano, da oseba ne ogroža le zdravja ampak tudi svoje življenje in življenje drugih (obstaja realna ponovitvena nevarnost, da bo oseba znova povzročila prometne nesreče in uresničila izrečene grožnje), ker ima zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, izkazane so tudi privzdignjene in nanašalne blodnje, s tem, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker oseba pri tem ni pripravljena sodelovati in bi samovoljno opustila zdravljenje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000739
OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala v posledici nesreče pri delu. Tožnik je namraval odmakniti kamnito ploščo debeline približno 8 cm, ki je bila visoka 180 cm, široka 250 cm in težka vsaj 430 kilogramov. Pri delu se je plošča premaknila iz navpičnega položaja in tožnika stisnila k drugi kamniti plošči, ki je bila prislonjena na drugi strani kanalete. Ob tem je tožnik utrpel hude poškodbe glave in poškodbe leve roke. Ker prvotožena stranka ni zagotovila, da bi delo odmika sporne kamnite plošče opravila dva delavca, temveč je bil za to delo ob prisotnosti delovodje (ki bi moral kot nadrejeni delavec vršiti tudi nadzor nad pravilnim in varnim delom tožnika) zadolžen le tožnik, ni izvedla vseh potrebnih ukrepov za varno delo pri odmikanju te plošče, pri čemer je vsaj dopuščala nepravilen način dela pri tem opravilu.
Po oceni pritožbenega sodišča se je tožnik pri odmiku plošče postavil na napačen kraj (sicer iz razloge, ker je le tako lahko odmaknil kamnito ploščo), vendar pa je s tem svojim nepravilnim ravnanjem le do 10 % prispeval k nastali škodi.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko bivališče – posebne poštne storitve – poštno ležeče pošiljke – podjemna pogodba
Toženec se neutemeljeno sklicuje, da se je s pošto dogovoril za hrambo pošiljk kot poštno ležeče. Tega ni z ničemer izkazal, poleg tega pa se sodna pisanja vročajo po posebnih zakonih (konkretno ZPP) in toženec ni mogel utemeljeno pričakovati, da ga bodo tudi sodne pošiljke čakale na pošti kot poštno ležeče.
Pri presoji, ali bi bila zaradi plačila sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj, so zlasti pomembni mesečni dohodek predlagatelja in druga likvidna denarna sredstva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - premoženje pravne osebe - premoženjsko stanje - ogroženost poslovanja pravne osebe - stroški pravne osebe - plačilo sodne takse - blokada računa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imela na 31. 12. 2015 363.264,00 EUR sredstev, od tega je bilo 92.349,00 EUR kratkoročnih sredstev, med katerimi so denarna sredstva znašala 58.369,00 EUR. V letu 2015 je imela za 364.108,00 EUR čistega prihodka od prodaje, pozitivni čisti poslovni izid 5.340,00 EUR in bilančni dobiček v višini 242.785,00 EUR (in ne 7.309,00 EUR, kot je tožeča stranka navedla v izjavi o premoženjskem stanju). Taki podatki o pritožnikovem premoženjskem stanju pa nedvomno potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom 3.181,00 EUR ne bo ogroženo poslovanje pravne osebe.
Pravna oseba posluje, ima prihodke, ima pa tudi stroške, eden od teh stroškov je tudi plačilo sodne takse, ki se je pravna oseba ne more izogniti. Tega stroška je lahko oproščena le, če bi njegovo plačilo ogrozilo poslovanje pritožnika. Temu v tem postopku ni tako.
Pritožbeni očitek o tem, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ki bi ga moralo, ker je tožena stranka predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, kar pomeni, da je zahtevala izvedbo naroka, saj prej navedenih dokazov drugače kot na naroku za glavno obravnavo ni mogoče izvesti, je neutemeljen in zmoten, ker v postopku o sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki so izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka in ti dve načeli se uresničujeta tudi tako, da je stranka v tem postopku tista, ki odloča o tem, ali bo sodišče prve stopnje dolžno razpisati narok, ker sicer velja, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka in predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič takšni izrecni zahtevi ne ustreza.
Pritožba sama pove, da je tožena stranka zgolj posredno zahtevala razpis naroka za glavno obravnavo, ni pa te zahteve izrecno postavila, zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je ob izostanku zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo, imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne ob dejstvu, ki ni pritožbeno sporno, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno.
kaznivo dejanje tatvine - vrednost odtujenih predmetov - način ugotavljanja vrednosti
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kako drugače ugotavljati vrednosti mobilnih telefonskih aparatov kot tako, da jih je povzelo iz navedb oškodovank, in prav tako ne, ko trdi, da bi bilo potrebno obdolženki očitano kaznivo dejanje tatvine pravno opredeliti po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000460
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - subjektivni rok za zastaranje
Tožeča stranka je zoper toženca, ki je bil pri njej zaposlen kot vodja komerciale, vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji izvirala iz pogodbe o komisijski prodaji službenega vozila, sklenjene med tožečo stranko in drugo družbo, ki jo je za tožečo stranko brez pooblastila podpisal toženec. Vrednost vozila (ki ga je kasneje odkupil toženec kot fizična oseba) ni bila njegova tržna vrednost, temveč le vrednost v višini zadnjega obroka leasinga, ki ga je tožeča stranka plačala leasingodajalcu. Tožeča stranka je preko svojega direktorja izvedela za toženca kot povzročitelja škode in za škodo pred julijem 2011, zato je tožbo (ki je bila vložena 24. 7. 2014) vložila po preteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
odpravnina - upokojitev - odpoved pravici - odpravnina ob upokojitvi
Tožnik se s podpisom sporne listine ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. S podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, je soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156, 158, 158/2, 158/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje. Na podlagi te določbe javnemu uslužbencu lahko preneha delovno razmerje, ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog).