odredba za pridobitev podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju - obrazloženost odredbe
Ni dvoma, da mora biti tudi odredba v zvezi s pridobitvijo podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju, obrazložena glede zahtevanega dokaznega standarda (razlogov za sum).
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - trditvena podlaga - dokazovanje s pričami
Tožnica je trditveno podlago svojega zahtevka dokazovala s svojim zaslišanjem. Sodišče prve stopnje, ki je razsojo o višini zahtevane odškodnine za nematerialno škodo oprlo na tisto, kar je tožnica sama izpovedala, četudi izpovedano ni bilo v prid višini dosojene odškodnine za utrpelo nematerialno škodo, ki jo je zahtevala na podlagi zatrjevanih dejstev, ni raziskovalo dejanskega stanja po uradni dolžnosti, kot trdi pritožba. Tožnica zgolj z izvedbo dokaza, ki ga je sama predlagala, zatrjevanih dejstev ni uspela v celoti dokazati. Zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka relativne narave zato nista podani.
uveljavljanje pravic dedičev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi
Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
Skladno z ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika in zavarovalno zastopniške družbe v skladu z določili zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Premije in druga plačila, povezana z zavarovalno pogodbo, štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalno zastopniški družbi (546. člen ZZavar-1). To pomeni, da zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice (tožnice). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 41/4-3, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 52, 52/1, 52/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - materialni stroški izvedenca
Pravilnost izvedenčevega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso element za presojo njegove nagrade.
Ker gre za pavšalni, odstotni znesek, sodni izvedenec ni dolžan posebej izkazovati nastalih materialnih stroškov, sodišče pa jih zato tudi ne ugotavlja, kot to zmotno navaja pritožba (razume se zato, da ta postavka nagrade tudi ne more biti odvisna od poštne teže poslanega mnenja).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023415
ZVEtL člen 3, 6, 6/1, 6/2, 23, 23/1.
vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev posameznega dela stavbe - upravna odločba - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja nove stvari na tujem zemljišču
Dvaintrideseti priglasitelj ni predložil nobenega pravnega naslova. Dovoljenja upravnih organov, s katerim mu je bila dovoljena gradnja in uporaba terase, niso pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Ugotovitev lastninske pravice na podlagi določil ZTLR o izgradnji nove stvari je torej mogoča le v pravdnem postopku, dokazati pa jo mora tisti, ki takšno pridobitev lastninske pravice zatrjuje. Čeprav se klet ne nahaja neposredno ob poslovnem prostoru, je treba upoštevati, da klet ni sposobna za samostojno uporabo, zato se ne evidentira kot posamezni del stavbe, temveč je zajeta v neto tlorisni površini poslovnega prostora in se šteje kot del tega.
objava popravka - popravek v širšem smislu - odklonitveni razlogi - dostop do medija - žaljivost popravka - resničnost objave - resničnost informacij - načelo auditur et altera pars - kolizija ustavnih pravic
Res je sicer, da beseda „popravek“ implicira, da je bilo nekaj, kar je bilo objavljeno, napačno in se to s popravkom popravlja, vendar v resnici ne gre za to. Gre za to, da ima upravičenec pravico trditi, da je nekaj, kar je prizadelo njegov interes, napačno, in da za to v skladu z zakonom (torej kratko, ne-žaljivo in osredotočeno na bistvo) ponudi svoje razloge.
Pravni interes za ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998 bi tožnik imel, če bi izkazal, da mu bo ugotovitev nepristnosti listine odprla pot, da bo lahko v nekem drugem postopku dosegel kakšno pravico ali korist. Navedb, ki bi utemeljevale njegovo korist za vložitev ugotovitvene tožbe za nepristnost listine, tožnik ni podal. Ugotovitvena tožba že zato ni dopustna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000739
OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala v posledici nesreče pri delu. Tožnik je namraval odmakniti kamnito ploščo debeline približno 8 cm, ki je bila visoka 180 cm, široka 250 cm in težka vsaj 430 kilogramov. Pri delu se je plošča premaknila iz navpičnega položaja in tožnika stisnila k drugi kamniti plošči, ki je bila prislonjena na drugi strani kanalete. Ob tem je tožnik utrpel hude poškodbe glave in poškodbe leve roke. Ker prvotožena stranka ni zagotovila, da bi delo odmika sporne kamnite plošče opravila dva delavca, temveč je bil za to delo ob prisotnosti delovodje (ki bi moral kot nadrejeni delavec vršiti tudi nadzor nad pravilnim in varnim delom tožnika) zadolžen le tožnik, ni izvedla vseh potrebnih ukrepov za varno delo pri odmikanju te plošče, pri čemer je vsaj dopuščala nepravilen način dela pri tem opravilu.
Po oceni pritožbenega sodišča se je tožnik pri odmiku plošče postavil na napačen kraj (sicer iz razloge, ker je le tako lahko odmaknil kamnito ploščo), vendar pa je s tem svojim nepravilnim ravnanjem le do 10 % prispeval k nastali škodi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilno zdravljenje – prisilna hospitalizacija – duševna bolezen – prisotnost pri izvajanju dokazov – zaslišanje osebe
Izpolnjene so tudi druge predpostavke, saj je izkazano, da oseba ne ogroža le zdravja ampak tudi svoje življenje in življenje drugih (obstaja realna ponovitvena nevarnost, da bo oseba znova povzročila prometne nesreče in uresničila izrečene grožnje), ker ima zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, izkazane so tudi privzdignjene in nanašalne blodnje, s tem, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker oseba pri tem ni pripravljena sodelovati in bi samovoljno opustila zdravljenje.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko bivališče – posebne poštne storitve – poštno ležeče pošiljke – podjemna pogodba
Toženec se neutemeljeno sklicuje, da se je s pošto dogovoril za hrambo pošiljk kot poštno ležeče. Tega ni z ničemer izkazal, poleg tega pa se sodna pisanja vročajo po posebnih zakonih (konkretno ZPP) in toženec ni mogel utemeljeno pričakovati, da ga bodo tudi sodne pošiljke čakale na pošti kot poštno ležeče.
Pri presoji, ali bi bila zaradi plačila sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj, so zlasti pomembni mesečni dohodek predlagatelja in druga likvidna denarna sredstva.
Pritožbeni očitek o tem, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ki bi ga moralo, ker je tožena stranka predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, kar pomeni, da je zahtevala izvedbo naroka, saj prej navedenih dokazov drugače kot na naroku za glavno obravnavo ni mogoče izvesti, je neutemeljen in zmoten, ker v postopku o sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki so izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka in ti dve načeli se uresničujeta tudi tako, da je stranka v tem postopku tista, ki odloča o tem, ali bo sodišče prve stopnje dolžno razpisati narok, ker sicer velja, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka in predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič takšni izrecni zahtevi ne ustreza.
Pritožba sama pove, da je tožena stranka zgolj posredno zahtevala razpis naroka za glavno obravnavo, ni pa te zahteve izrecno postavila, zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je ob izostanku zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo, imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne ob dejstvu, ki ni pritožbeno sporno, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - premoženje pravne osebe - premoženjsko stanje - ogroženost poslovanja pravne osebe - stroški pravne osebe - plačilo sodne takse - blokada računa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imela na 31. 12. 2015 363.264,00 EUR sredstev, od tega je bilo 92.349,00 EUR kratkoročnih sredstev, med katerimi so denarna sredstva znašala 58.369,00 EUR. V letu 2015 je imela za 364.108,00 EUR čistega prihodka od prodaje, pozitivni čisti poslovni izid 5.340,00 EUR in bilančni dobiček v višini 242.785,00 EUR (in ne 7.309,00 EUR, kot je tožeča stranka navedla v izjavi o premoženjskem stanju). Taki podatki o pritožnikovem premoženjskem stanju pa nedvomno potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom 3.181,00 EUR ne bo ogroženo poslovanje pravne osebe.
Pravna oseba posluje, ima prihodke, ima pa tudi stroške, eden od teh stroškov je tudi plačilo sodne takse, ki se je pravna oseba ne more izogniti. Tega stroška je lahko oproščena le, če bi njegovo plačilo ogrozilo poslovanje pritožnika. Temu v tem postopku ni tako.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
ZDCOPMD člen 3, 4, 4/1, 5, 6, 126, 126/2.. ZDR člen 142.. ZPP člen 2, 180.. OZ člen 347, 347/1.. - člen 39.
plačilo razlike plače - ustni dogovor - voznik tovornega vozila - delovni čas - nadurno delo - zakonske zamudne obresti - mobilni delavci - 3-letni zastaralni rok
Število nadur, ki jih opravi voznik tovornjaka, je tisto število ur, ki (ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje in ostalih voznikovih aktivnosti, ki se vštejejo v delovni čas) presega število delovnih ur, kot so razvidne iz obračunov plače.
Po 142. členu ZDR znaša polni delovni čas 40 ur na teden, s tem da ZDR ni dopuščal npr. možnosti, da bi se z drugim zakonom lahko določil kot polni delovni čas daljši delovni čas kot 40 ur tedensko. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do plačila nadur za vse opravljene ure, ki presegajo polni 40 urni tedenski delovni čas.
Ker je bila tožba vložena 10. 10. 2013, so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti za čas do 9. 10. 2010, tožnik pa je upravičen do nezastaranih zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila.
ZGD-1 člen 290.. ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 94, 94/3, 200, 200/3.
direktor - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodno varstvo
Managerska pogodba, ki je bila sklenjena med strankama, je po vsebini predstavljala tudi pogodbo o zaposlitvi. Managerska pogodba je namreč uredila dvojni položaj tožnika, njegov statusnopravni položaj glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in s tem organa družbe na podlagi 290. člena ZGD-1 in njegov delovnopravni položaj delavca na podlagi 72. člena takrat veljavnega ZDR. Iz osnovnih določil managerske pogodbe izhaja, da se s to pogodbo urejajo tudi delovnopravni elementi razmerja, iz predmeta pogodbe (in ne le iz uvodnih ugotovitev pogodbenih strank) pa izhaja, da ima tožnik sklenjeno delovno razmerja za nedoločen čas, za čas trajanja te pogodbe pa se delovno razmerje ureja po določbah zakona, te pogodbe in kolektivne pogodbe. Za pravilno rešitev tega spora je torej ključna ugotovitev, da ima managerska pogodba dvojno pravno naravo, statusnopravno in delovnopravno. Statusnopravni del pogodbe se nanaša na tožnikovo funkcijo glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in je tudi vezan na čas trajanja te funkcije, delovnopravni del pa se nanaša na delovno razmerje tožnika, ki časovno ni omejeno. Sodišče prve stopnje je torej managersko pogodbo pravilno presojalo kot pogodbo o zaposlitvi in s tem kot podlago za obstoj delovnega razmerja (za nedoločen čas), pri tem pa je tudi pravilno štelo, da je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati prej veljavna pogodba o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je razlog nesposobnosti podan, saj tožnik zaradi prenehanja funkcije glavnega izvršnega direktorja tožene stranke ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje tega dela in zato ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
starostna pokojnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz predhodne pisne informacije ZPIZ Slovenije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki je upošteval znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, izhaja, da bo tožnica pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnila 23. 11. 2019, ko bo dopolnila starost 58 let, 8 mesecev, 0 dni ter 40 let, 3 mesece in 23 dni pokojninske dobe. To pomeni, da je tožnici v času podaje odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, tožena stranka pa ni pridobila njenega soglasja za odpoved. Ker tožena stranka ni upoštevala tožničinega varstva pred odpovedjo, je izpodbijana odpoved nezakonita.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.