ZVO člen 5, 9, 9/3, 9/5.ZOR člen 228. Pravilnik o ravnanju z odpadki člen 4, 4/1-2, 18.
ukrep inšpektorja za okolje - povzročitev tveganja za okolje - prevzem nevarnih odpadkov v posest
Tožeča stranka bi bila povzročitelj tveganja za okolje v smislu določb ZVO (9. člen) ter Pravilnika o ravnanju z odpadki (4. člen) le tedaj, če bi nevarne odpadke prevzela v svojo posest voljno in hote, kar pa iz predloženih upravnih spisov ne izhaja.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvuFLRJ člen 35, 35/2.
postopek denacionalizacije - predhodno vprašanje - ugotavljanje državljanstva - domneva nelojalnosti - poziv na predložitev nasprotnih dokazov
Tožnica je bila obveščena na predpisan način o nemški narodnosti zatrjevanega upravičenca ter o njegovem življenju v tujini dne 28.8.1945. S tem je bila obveščena tudi o pravni domnevi njegove nelojalnosti, pozvana pa je bila tudi, da predloži nasprotne dokaze. Zaradi pravne narave pravne domneve organu ni bilo treba sporočati tožnici tudi svojega stališča o tej domnevi.
Inšpekcijski postopek se začne po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Čeprav je tožnica predlagala njegov začetek, ima njena vloga le značaj prijave, ne pa zahteve v smislu 128. člena ZUP. Ker se inšpekcijsko nadzorstvo opravlja v javnem interesu, je inšpektor samo v tem obsegu pooblaščen izreči inšpekcijski ukrep. V obravnavani zadevi to pomeni, da organ stanovanjske inšpekcije postopek ustavi, če niso izpolnjeni pogoji za ukrepanje, določeni v 7. poglavju SZ.
Iz navedb Delovnega sodišča v Celju in iz listin, ki jih je predložilo, izhaja, da je I., ki je ustanovitelj, lastnik in direktor tožene stranke, sodnik porotnik na Delovnem sodišču v Celju. To pomeni, da obstajajo okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom o nepristranosti sodnikov sicer pristojnega sodišča in s tem tudi celega sodišča. To pa je tehten razlog, zaradi katerega sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.
Sodelovanje tehničnega direktorja pri ugotavljanju identitete odtujenih izdelkov ni razlog za njegovo izločitev pri odločanju o disciplinski odgovornosti tožnika na drugostopnem disciplinskem organu.
stečajni postopek -izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitveno (izpodbojno) dejanje - posojilo, ki mu sledi pobot
Pri celotni transakciji je šlo materialnopravno samo za eno izpolnitveno dejanje, ki je bilo formalno izvedeno v dveh delih, kot prodaja, kateri je sledil pobot. Zato ga je bilo treba obravnavati kot eno izpodbojno dejanje, po določbah ZPPSL.
Iz vsebine in časovnega sosledja obeh delov izpodbijane transakcije (kupoprodaje nepremičnin in pobota) očitno (na prvi pogled) izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena zato, da je tožena stranka s pobotanjem dolžničine terjatve iz kupnine prišla do popolnega poplačila svoje, prej nastale, terjatve iz posojila.
Ker je tožniku izjavo o prenehanju delovnega razmerja na njegovo zaprosilo pripravila poslovna sekretarka tožene stranke, ki v predhodnih razgovorih ni sodelovala in je to izjavo potem tožnik podpisal ter jo sam predal, pri podaji izjave o prenehanju delovnega razmerja ni šlo za pravno upoštevne napake volje.
Tožniku je prejšnje delovno razmerje prenehalo na podlagi 23. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 100. člena ZDR, ker ni dosegel pričakovanih rezultatov dela. Pravice do odpravnine ni pridobil, ni pa tudi imel pravice do odpovednega roka. Razlog prenehanja prejšnjega delovnega razmerja torej kaže, da pravice, ki so predmet te revizije, iz prejšnjega delovnega razmerja, niso mogle preiti na novo delovno razmerje, ker jih tožnik ni pridobil. To pomeni, da ni stvarne zveze med prejšnjim in sedanjim delovnim razmerjem. Zaradi tega ni mogoče pri določanju trajanja odpovednega roka (92. člen ZDR) in višine odpravnine (109. člen ZDR) upoštevati prejšnjega delovnega razmerja.
Ker med prejšnjim in novim delovnim razmerjem ni stvarne zveze in ker na podlagi določb ZDR (1990) tožnik ni imel pravic, ki jih uveljavlja v tem sporu, bi bilo njihovo priznanje v nasprotju s slovensko zakonodajo.
disciplinski postopek - nova dejstva in novi dokazi
Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem (razveljavitvenem) sklepu. Sodišče prve stopnje je to storilo, pri čemer tožnica na prvem naroku nove glavne obravnave ni navajala nobenih novih dejstev ali predlagala novih dokazov, ki jih ne bi predlagala že v dotedanjem postopku. Ker sploh ni šlo za nova dejstva ali nove dokaze, tudi ni moglo priti do kršitve določb 286. ali 362. člena ZPP.
ZPP člen 86, 86/1, 92, 94, 94/2, 95, 95/1-4. ZPPSL (1989) člen 59, 59/1.
zastopanje - pravdno pooblastilo - prenos pooblastila - obseg substitucijskega pooblastila - stečajni postopek - dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja - zastopanje stečajnih upnikov - zahteva za varstvo zakonitosti
Stranka lahko opravlja pravdna dejanja sama ali pa si v ta namen postavi pooblaščenca (načelo prostega zastopanja). Pooblaščenec zastopa stranko na podlagi pogodbe z zastopanim (notranje ali temeljno razmerje), medtem ko je samo pooblastilo, enostranska izjava volje za zastopanje, zunanji znak tega razmerja. Pooblastilo je upravičenje pooblaščenca za zastopanje, naslovljeno na tretje osebe (sodišče, nasprotno stranko), s tem da imajo pravdna dejanja pooblaščenca, opravljena v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Če se pooblastilo nanaša na ves postopek, torej na vsa pravdna dejanja, govorimo o pravdnem pooblastilu; sicer pa je pooblastilo lahko dano tudi samo za določena pravdna dejanja. V primeru podanega pravdnega pooblastila odvetniku, lahko le-ta prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali ga pooblasti za posamezna pravdna dejanja (substitucija). Substitut je neposredni zastopnik stranke, v imenu katere opravlja pravdna dejanja, in ne odvetnika, ki je nanj prenesel pooblastilo. Tako ima substitut pri substitucijskem pooblastilu brez omejitev vse pravice pravdnega pooblaščenca.
Stečajni upravitelj je lahko tisti, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase strokoven in v katerega nepristranskost ni mogoče dvomiti (1. odstavek 59. člena ZPPSL/89). Stečajni postopek je namreč oblikovan tako, da bi kar najbolj varoval interes strank, predvsem upnikov. Dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja pa lahko vzbudi že okoliščina, da je v istem stečajnem postopku zastopal stečajne upnike (člen ZPP).
V skladu z 89. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se lahko disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnih aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca.
sklenitev delovnega razmerja - obvestilo o izbiri - varnostni zadržek
Pisni obvestili tožniku, da je uspešno opravil selekcijske postopke in da lahko sklene delovno razmerje ter da bo razporejen na določeno policijsko postajo, ne pomenita formalnega akta o sklenitvi delovnega razmerja. Ker tožniku ni bila izdana odločba funkcionarja o sklenitvi delovnega razmerja in ni nastopil dela, do sklenitve delovnega razmerja tožnika ni prišlo.
Prirejanje dela na blagajni tako, da omogoča zaračunavanje in kasiranje denarja za kupljeno blago mimo blagajne, kar je bil dejanski stan tožničine kršitve, ne more pomeniti ravnanja blagajničarke majhnega pomena, ki bi izključevalo njeno disciplinsko odgovornost, ne glede na višino na tak način protipravno prisvojenih zneskov. Bistvo tožnici očitanih kršitev je namreč v nepravilnem načinu dela v nasprotju z načeli blagajniškega poslovanja, ne pa sama višina protipravne prilastitve.
nesreča pri delu - nova škoda - poravnava - odškodnina - izvensodna poravnava
Tožnik je s toženo stranko sklenil izvensodno poravnavo, s katero se je odpovedal kakršnim koli odškodninskim zahtevkom iz naslova odškodnine za nesrečo pri delu. Takšna vsebina poravnave ne pomeni, da se je oškodovanec odpovedal pravici do odškodnine za novo škodo. To velja tudi v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da izvensodna poravnava ni bila nična.
ZPP (1977) člen 286, 337.ZOR člen 360. ZDSS člen 24, 24/1-1.
zastaranje terjatve, reintegracija - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - pojem vrnitve (reintegracije) delavca - pravice v zvezi z reintegracijo
Na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona. Ugovor zastaranja, ki je po svoji pravni naravi ugovor materialnega prava, je tudi ugovor, ki se nanaša na navajanje dejstev in predlaganje dokazov o tem dejstvu. Zato je prepozen ugovor zastaranja terjatve, ki je dan šele v pritožbi, pritožnik pa v njej ni navajal in izkazal okoliščin, ki jih določata prej navedena člena ZPP.
Sodna razveljavitev (odpovedi pogodbe o zaposlitvi) sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pomeni v načelu vzpostavitev prejšnjega stanja in torej pravico delavca do vrnitve na prejšnje delovno mesto (reintegracija). To tudi pomeni pravico do plače, plačila prispevkov in pravico do vpisa delovne dobe v delovno knjižico.
pravica do družinske pokojnine - vojaški zavarovanci
Z določbama 4. in 5. člena ZPIZVZ je želel zakonodajalec urediti položaj upravičencev do družinske pokojnine tako tistih, ki so po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pridobili oz. izpolnili pogoje za njihovo pridobitev (4. člen v zvezi s 1. členom) kot tudi korist, ki so pridobili oz. izpolnili pogoj za njihovo pridobitev po tem zakonu (5. člen v zvezi s 1. členom).
prenehanje delovnega razmerja - razrešitev - pravila predhodnega postopka - pravica do sodelovanja v postopku
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu opr. št. VIII Ips 247/2000 z dne 25.9.2001 zavzelo stališče, da pomeni absolutno kršitev določb predhodnega postopka pri delodajalcu (v sodnem postopku se ta kršitev obravnava kot uporaba materialnega prava) iz 81. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list RS, št. 60/89 in 42/90), predstavlja pa tudi kršitev določbe 104. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 do 71/93), če delavcu zaradi opustitve vabila ni bilo mogoče izkoristiti zakonsko dane pravice, da je navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in da se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Pri tem je po mnenju revizijskega sodišča vseeno, ali gre za obravnavo pred delavskim svetom ali pa za disciplinski postopek, ker gre za osnovno pravico "imeti možnost dati izjavo in biti slišan". Možnost dati izjavo in biti slišan tudi v postopku pri delodajalcu ne pomeni, da je ta možnost bila izkoriščena z možnostjo vložitve ugovora. Pravico do prisotnosti takrat, ko se odloča o pravicah delavca, sta delavcu dajala tako ZTPDR kot tudi ZDR.
ZOR člen 28, 28/2, 60.ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1, 339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave - napake volje - odločilna dejanska sposobnost ravnanja v trenutku izjave
Ker je sposobnost razsojanja dejanska sposobnost, je pri presoji ali je tožnik imel sposobnost razsojanja, odločilna njegova dejanska sposobnost razumeti pomen in pravne posledice odpovedi delovnega razmerja in svoje razrešitve v trenutku, ko jo je dal.
prenehanje delovnega razmerja - trajno prenehanje potreb po delu - prerazporeditev
S strani tožene stranke ni bil pravilno ugotovljen obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, kot to določa 33. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), saj je obstajala možnost, da bi tožnico v okviru organizacije oziroma pri delodajalcu ustrezno razporedili celo na delovno mesto, ki v celoti ustreza njeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, kar pomeni, da ni bilo nobene potrebe po ugotovitvi, da gre pri njej za trajno presežno delavko.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave, v kateri je kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno tudi zmanjšanje števila delavcev, daje delodajalcu šele pravno podlago za odločitev o prenehanju delovnega razmerja: največ temu številu delavcev, kot je določeno v programu in ki opravljajo delo na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo. Delodajalec pa mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.