Odločanje po nadzorstveni pravici pomeni nadzor hierarhično višjega (drugostopenjskega oziroma nadzorstvenega) organa nad zakonitostjo prvostopenjske upravne odločbe, ki jo je v konkretni zadevi izdal nižji (prvostopenjski) organ. Če je drugostopenjski (nadzorstveni) organ tak nadzor v konkretni zadevi že opravil, bodisi v zvezi s pritožbo ali pa po sami nadzorstveni pravici ali na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, in je drugostopenjski (nadzorstveni) upravni organ v konkretni zadevi sprejel svoje pravno stališče do spornega pravnega vprašanja, ponovna presoja drugostopenjskega (nadzorstvenega) organa o njegovih že zavzetih pravnih stališčih glede določenega pravnega vprašanja v isti upravni zadevi ni mogoča.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3, 83a, 83a/1.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - tek procesnega roka - izredni dogodek - epidemija - nujna zadeva - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Na tek roka za vložitev tožbe nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so od 16. 3. 2020 veljali posebni ukrepi zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS. Prvi odstavek 83.a člena ZS določa, da ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti, posamezna ali vsa sodišča poslujejo v skladu s 83. členom ZS, o čemer odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo. ZS v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek istega člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Tak zakon je tudi ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je bila tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. Pri tem velja še poudariti da predsednik Vrhovnega sodišča RS z odredbami1, izdanimi v času trajanja posebnih ukrepov zadev po ZBPP ni izločil kot nujnih in so bile tako zadeve po ZBPP ves čas trajanja posebnih ukrepov nujne. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, je tekel ves čas. Glede na navedeno je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 121, 121/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - izpolnjena davčna obveznost - sklep o zavarovanju - prenehanje - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena sodba
Med strankama ni sporno, da je bila obravnavana davčna obveznost, ki je bila zavarovana z izpodbijanim začasnim sklepom o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, izpolnjena oziroma plačana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugodilo, saj je izpodbijani sklep prenehal že po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 121. člena ZDavP-2. Po povedanem si tožnik s tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega sklepa, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti in višine sta vsebinska pogoja za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do vseh tožnikovih ugovorov glede obstoja davčne obveznosti (navideznosti posla) in tudi glede višine (da je davčni dolg poravnal) v postopku ni v celoti opredelil, s čimer je bila strojena bistvena kršitev določb postopka izpodbijani sklep pa je posledično nezakonit.
Navedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena.
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora biti v odločbi obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe morajo izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.
Iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/3, 64, 65. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 28, 28(2).
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - azilni postopek - načelo sorazmernosti
Tožnik se je očitno brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je raje odšel v Francijo. Zato je v tem smislu poseg v pravico do azilnega postopka iz 18. člena Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah zarad izpodbijanega sklepa sorazmeren.
Izpodbijani akt ne nalaga tožniku zapustitve Slovenije, tožnik pa ni navedel nobenega dejanja preganjanja, ko je še bil na Kosovu v obdobju od prestane kazni do leta 2014, ko je Kosovo zapustil. To pomeni, da tožnik nima zahtevka z vidika načela nevračanja, zato do posega v pravico iz člena 19(2) Listine Evropske Unije pa sploh ni prišlo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - kršitve človekovih pravic - diskriminacija - resna škoda
Tožnik je uveljavljal splošno diskriminacijo Berberov v Alžiriji, vendar je hkrati izpovedal tudi, da v Alžiriji ni bil kot Berber nikdar napaden in v Alžiriji ni bil nikoli fizično ogrožen, temveč zgolj, da mu niso pomagali pri šolanju z organiziranim prevozom v šolo, ki je bila po njegovi oceni oddaljena 15-20 km, čeprav je sam izpovedal tudi, da so nekateri vrstniki šolo kljub temu obiskovali, on pa ne. Takšna ravnanja ne dosegajo standarda hude kršitve človekovih pravic, poleg tega pa ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito star 15 let, za presojo utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oz. bodočo škodo pravno niso relevantna, saj se nanašajo na čas osnovnošolskega obdobja, ki običajno traja do petnajstega leta starosti.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali
V zadnjih dveh do treh letih nobenega izmed konj ni oskrbel veterinar ali kovač. Tožnik, ki se je izrekel za skrbnika vseh konj na posestvu, se ne spomni natančno, kako je bilo poskrbljeno za konje v zadnjih letih, pojasnil pa je, da kovaške oskrbe ni zagotavljal, ker se mu ni zdela potrebna. Ena izmed kobil je bila v izredno slabem stanju, iz katerega je po presoji tožene stranke razvidno večletno zanemarjanje. Na omenjenem posestvu so v letu 2016 odklopili vodo in elektriko. Glede na navedeno je tožnik v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča nastopal v vlogi skrbnika živali in kot tak ni izpolnil zakonske obveznosti v zvezi z rejo živali. Zato je imela tožena stranka v tretji alineji 43. člena ZZZiv podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/2, 63, 63/1, 96, 96/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obnova postopka - prenos sredstev na privatizacijski račun
Tožeča stranka je v tožbi predlagala obnovo postopka, ki je bil končan z izpodbijano odločbo. Predloga za obnovo postopka tožeča stranka ni obrazložila, v tožbi pa je navedla razloge za nezakonitost izpodbijane odločbe.
Upravno sodišče na podlagi navedenega ne more odločati o obnovi upravnega postopka pri toženi stranki, ampak le o obnovi postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem. Predlog za obnovo postopka tako ni dovoljen in ga je sodišče zato zavrglo na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS‑1. Navedbe tožeče stranke o nezakonitosti izpodbijane odločbe je sodišče obravnavalo v okviru presoje utemeljenosti tožbe.
ZTuj-2 člen 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tridnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v petek 24. 7. 2020, tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti 14. 8. 2020, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2. Sodišče je zato moralo tožbo kot prepozno zavreči.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Za odreditev omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. Navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. Izpodbijani ukrep je na navedeni podlagi mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve identitete ali državljanstva. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Tožnik s tem, ko do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobenega osebnega dokumenta s fotografijo, ni ravnal v skladu z zakonom in ni nedvomno izkazal svoje identitete, vendar to ne zadostuje za obstoj očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost, to je, da tožnik ni oseba, za katero se izdaja. Tožnik s tem, ko toženki ne predloži osebnega dokumenta, otežuje njegovo identifikacijo, zlasti pa morebitno vračanje v izvorno državo, vendar pa to še ne pomeni, da osebni podatki, ki jih navaja, niso resnični. Zgolj očiten dvom v resničnost zatrjevane identitete pa je lahko razlog za omejitev gibanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Izpodbijani sklep je po presoji sodišča nezakonit v delu, ki se nanaša na 1. alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tudi zato, ker iz njegove obrazložitve ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo toženka preverjala tožnikovo istovetnost.
ZMZ-1 je s tem, ko je v besedilo prej navedene tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive. Navedena določba Recepcijske direktive namreč med objektivna merila celo izrecno uvršča („vključno s tem“) okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrnitev prošnje za podaljšanje - podrejanje pravnemu redu
Sodišče ugotavlja, da ugotovljeno tožnikovo ravnanje glede davčnega dolga in storjenega predmetnega prekrška (po ZTuj-2) utemeljuje sklep, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik tudi v prihodnje ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - druga javnopravna stvar
Narava sklenjene pogodbe s kabelskim operaterjem in dogovorjena obveznost oziroma storitev kabelske distribucije programov, tudi po presoji sodišča, tožnika ne more razbremeniti zakonske obveznosti plačila RTV prispevka, ravno nasprotno, dejstvo, da je tožnik naročnik kabelskega operaterja dokazuje imetništvo ustreznega sprejemnika za sprejem programov in s tem možnost sprejemanja programov RTV Slovenija. Ker je postal tožnik zavezanec za plačilo RTV prispevka leta 2014 in ker je sodišče presodilo, da tožnika reklamacija računa oziroma nestrinjanje s programi RTV Slovenija ne razbremenjuje obveznosti plačila, uveljavljani tožbeni ugovori pa ne vplivajo na obveznost plačila RTV prispevka, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgledi za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - načelo zaslišanja strank - kršitev določb postopka
Toženka v izpodbijani odločbi ni presodila, ali ima tožnik v primeru predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti verjetne izglede za uspeh za razveljavitev te klavzule. Toženka večkrat navede zgolj to, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočen, ne pojasni pa, zakaj meni, da ne obstajajo razlogi za uspešeno uveljavljanje predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti.
Toženka šele v odgovoru na tožbo presodi, da tožnik izgledov za uspeh pri tem pravnem sredstvu nima, in sicer, ker iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je bil sklep o izvršbi (za katerega navaja, da ga ni dobil) tožniku vročen osebno, na naslovu ulica ..., kar izhaja iz pravilno izpolnjene in podpisane vročilnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodno reševanje sporov
BPP ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje oziroma zastopanje pri dejanjih, ki niso neposredno vezana na postopke pred sodišči oziroma na zakonsko določene postopke za izvensodno poravnavanje sporov pred pristojnimi organi, institucijami ali osebami, in to niti v primeru, če bi taka dejanja pomenila podlago za kasnejše formalne postopke ali celo možnost za njihovo preprečitev, saj zakon ne daje podlage za to.
Določitev poimensko določene odvetnice kot izvajalke BPP, čeprav je zaposlena pri odvetniški družbi, tako ne pomeni ne ovire za njeno izvajanje BPP, ne ovire za to, da bi odvetniška družba za njeno delo izstavila ustrezen račun.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - stečajni postopek - ugovor zoper osnovni seznam - osnovni seznam preizkušenih terjatev
Tožena stranka je odločitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP, oprla na dejansko ugotovitev, da želita prosilca BPP zaradi sestave in vložitve ugovora zoper popravljen (dopolnjen) osnovni seznam preizkušenih terjatev, v stečajnem postopku, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe in na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 24. člena ZBPP v povezavi z določbo 62. do 66. člena ZFPPIPP, zato je sodišče tožbo po ugotoviti, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, kot neutemeljeno zavrnilo.
plačilni nalog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Izpodbijana sodba in plačilni nalogi, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, ne predstavljajo upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Sodba namreč predstavlja odločitev, ki jo je sprejelo sodišče kot nosilec sodne veje oblasti za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1), plačilni nalogi pa so bili izdani v postopku o prekršku na podlagi določb ZP-1, in ne na upravnem področju v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Glede plačilnih nalogov, izdanih v prekrškovnem postopku, in sodbe okrajnega sodišča, ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil na primer podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Tožena stranka pa različnega podajanja osebnih podatkov tožniku ne očita.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, kako bo s pridržanjem tožnika preverjala njegovo istovetnost.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/1-7, 30, 30/1, 30/1-6, 30/1-7.
izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris - neporavnane obveznosti
Obstoj zapadlih obveznosti na dan izdaje odločbe, ob upoštevanju podatka, da je bil tožnik opozorjen na posledice neplačila dolgovane obveznosti, utemeljuje odločitev tožene stranke, da obstaja razlog za izbris iz imenika odvetnikov.
Neprerekano dejstvo, da tožnik ni imel odprtega fiduciarnega računa več kot leto dni, samo po sebi utemeljuje sklepanje, da odvetnik ne opravlja odvetniškega poklica in je tudi s tem izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 42, 49. ZPVPJN-C člen 21, 21/2.
javno naročanje - sodno varstvo - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili (več) upoštevni argumenti Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS o tem, da odločitve Državne revizijske komisije niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna.