davčna izvršba - davčni dolg v tujini - zaprosilo za izterjavo - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave
Iz enotnega izvršilnega naslova izhaja, da naj bi bil izvršilni naslov, odločba britanskega davčnega organa, vročena tožniku, kakor to zahteva nacionalna zakonodaja države prosilke, v nadaljevanju enotnega izvršilnega naslova pa je mogoče razbrati, da datum vročitve izvršilnega naslova v državi prosilki ni na razpolago. Ob upoštevanju 12. člena Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki določa, katere podatke mora vsebovati enotni izvršilni naslov (med drugim podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, vključno z vsemi datumi, ki so pomembni za postopek izvršitve), oz. ob upoštevanju priloge II Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 1189/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki v točki 8 izrecno določa, da je potrebno v enotnem izvršilnem naslovu navesti datum vročitve prvotnega izvršilnega naslova, je datum vročitve izvršilnega naslova potreben za veljaven enoten izvršilni naslov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora biti v odločbi obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe morajo izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.
Iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda - trditveno in dokazno breme
Tožnik že na trditveni ravni ni zadostil svojemu delu trditvenega in dokaznega bremena, saj zgolj zaradi svojega razmišljanja o istospolnih odnosih, ki jih ni nikoli prakticiral, in zaradi dvomov o islamu zaradi želje po uživanju svinjskega mesa in alkoholnih pijač v Tuniziji ne bi bil preganjan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - začetek kazenskega postopka
Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se lahko BPP odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pa še ne pomeni, da je v teku sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP.
Toženka je navedla razumne in logične razloge, zaradi katerih tožnika pogojno ni odpustila s prestajanja kazni, tako da prosti preudarek ni bil uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je določen in tudi niso bile prekoračene njegove meje. Za sklepanje na tožnikovo ponovitveno dejavnosti zadostuje že ugotovitev, da zoper tožnika tečejo pred sodišči v Republiki Sloveniji še drugi kazenski postopki.
Navedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena.
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5, 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 49.
pravniški državni izpit (PDI) - upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - zapisnik - javna listina - upravni akt - stranka v postopku - adhezijski postopek
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS, da ocena ne more biti predmet upravnega spora, je logično, da potem ne more biti predmet upravnega spora tudi na zapisniku protokolirano dejstvo, da so bile tri ocene negativne. Posledično pa tudi zapisnik sam po sebi ne more biti predmet sodnega varstva. Zaradi tega je sodišče tožbo zavrglo, saj tožnik izpodbija akt, ki niti ni upravni akt niti akt, ki bi se sploh lahko izpodbijal v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.
Drugo tožena stranka je bila kot predsednik izpitne komisije že postavljena, izpit je bil zaključen, s čimer je bilo tudi dejanje zaključeno. Prihodnje negotovo dejstvo, torej ponovna postavitev drugo tožene stranke za člana komisije, pa še ni nastopilo in zaradi tega takega tožbenega zahtevka ni mogoče postaviti. Tako je tudi v primeru tega tožbenega zahtevka podan razlog za zavrženje tožbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker tožnik s tožbo izpodbija dejanje, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu.
Glede tožbe zoper drugo toženo stranko pa je razen iz zgoraj navedenih razlogov podan še dodaten razlog za zavrženje tožbe, saj kot fizična oseba ne more biti tožena stranka v upravnem sporu.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 121, 121/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - izpolnjena davčna obveznost - sklep o zavarovanju - prenehanje - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena sodba
Med strankama ni sporno, da je bila obravnavana davčna obveznost, ki je bila zavarovana z izpodbijanim začasnim sklepom o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, izpolnjena oziroma plačana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugodilo, saj je izpodbijani sklep prenehal že po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 121. člena ZDavP-2. Po povedanem si tožnik s tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega sklepa, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti in višine sta vsebinska pogoja za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do vseh tožnikovih ugovorov glede obstoja davčne obveznosti (navideznosti posla) in tudi glede višine (da je davčni dolg poravnal) v postopku ni v celoti opredelil, s čimer je bila strojena bistvena kršitev določb postopka izpodbijani sklep pa je posledično nezakonit.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/2, 63, 63/1, 96, 96/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obnova postopka - prenos sredstev na privatizacijski račun
Tožeča stranka je v tožbi predlagala obnovo postopka, ki je bil končan z izpodbijano odločbo. Predloga za obnovo postopka tožeča stranka ni obrazložila, v tožbi pa je navedla razloge za nezakonitost izpodbijane odločbe.
Upravno sodišče na podlagi navedenega ne more odločati o obnovi upravnega postopka pri toženi stranki, ampak le o obnovi postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem. Predlog za obnovo postopka tako ni dovoljen in ga je sodišče zato zavrglo na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS‑1. Navedbe tožeče stranke o nezakonitosti izpodbijane odločbe je sodišče obravnavalo v okviru presoje utemeljenosti tožbe.
ZTuj-2 člen 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tridnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v petek 24. 7. 2020, tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti 14. 8. 2020, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2. Sodišče je zato moralo tožbo kot prepozno zavreči.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Za odreditev omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. Navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. Izpodbijani ukrep je na navedeni podlagi mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve identitete ali državljanstva. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Tožnik s tem, ko do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobenega osebnega dokumenta s fotografijo, ni ravnal v skladu z zakonom in ni nedvomno izkazal svoje identitete, vendar to ne zadostuje za obstoj očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost, to je, da tožnik ni oseba, za katero se izdaja. Tožnik s tem, ko toženki ne predloži osebnega dokumenta, otežuje njegovo identifikacijo, zlasti pa morebitno vračanje v izvorno državo, vendar pa to še ne pomeni, da osebni podatki, ki jih navaja, niso resnični. Zgolj očiten dvom v resničnost zatrjevane identitete pa je lahko razlog za omejitev gibanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Izpodbijani sklep je po presoji sodišča nezakonit v delu, ki se nanaša na 1. alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tudi zato, ker iz njegove obrazložitve ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo toženka preverjala tožnikovo istovetnost.
ZMZ-1 je s tem, ko je v besedilo prej navedene tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive. Navedena določba Recepcijske direktive namreč med objektivna merila celo izrecno uvršča („vključno s tem“) okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgledi za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - načelo zaslišanja strank - kršitev določb postopka
Toženka v izpodbijani odločbi ni presodila, ali ima tožnik v primeru predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti verjetne izglede za uspeh za razveljavitev te klavzule. Toženka večkrat navede zgolj to, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočen, ne pojasni pa, zakaj meni, da ne obstajajo razlogi za uspešeno uveljavljanje predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti.
Toženka šele v odgovoru na tožbo presodi, da tožnik izgledov za uspeh pri tem pravnem sredstvu nima, in sicer, ker iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je bil sklep o izvršbi (za katerega navaja, da ga ni dobil) tožniku vročen osebno, na naslovu ulica ..., kar izhaja iz pravilno izpolnjene in podpisane vročilnice.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Nepravilno oziroma preuranjeno je postopanje tožene stranke, ko je vlogo, v kateri je prosilec navedel dve opravilni številki zadeve, ki sta bili razveljavljeni in vrnjeni v novo sojenje, kot neutemeljeno zavrnila, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi, ki jo opredeljuje več opravilnih številk, po vsebini pa gre za eno zadevo.
V namen popolne ugotovitve dejanskega stanja, ki vpliva na pravilno in zakonito odločitev, bi morala tožena stranka tožnika pozvati na dopolnitev vloge v delu opredelitve zadeve, za katero zaproša za dodelitev BPP. Ker tožena stranka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in gre za nerazumljivost tožnikove prošnje iz formalnih razlogov (zaradi pomanjkljivosti glede obveznih sestavin vloge), je s tem zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost njene odločitve.
plačilni nalog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Izpodbijana sodba in plačilni nalogi, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, ne predstavljajo upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Sodba namreč predstavlja odločitev, ki jo je sprejelo sodišče kot nosilec sodne veje oblasti za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1), plačilni nalogi pa so bili izdani v postopku o prekršku na podlagi določb ZP-1, in ne na upravnem področju v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Glede plačilnih nalogov, izdanih v prekrškovnem postopku, in sodbe okrajnega sodišča, ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku.
obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog za obnovo postopka - 5. točka 260. člena ZUP
Tožnikov predlog za obnovo, ki je bil vložen 12. 4. 2018 iz obnovitvenih razlogov po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, je prepozen, ker je bil povsem očitno vložen po poteku triletnega objektivnega roka, predpisanega v četrtem odstavku 263. člena ZUP.
V primeru iz 2. točke 260. člena ZUP so okoliščine iz 265. člena ZUP izkazane le, če se stranka sklicuje na pravnomočno kazensko sodbo, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, ali pa na okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka sploh ni bilo mogoče začeti.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - paketna prodaja
Ne iz ZKZ ne iz ZG ne izhaja načelo, po katerem bi se v primeru združevanja kmetijskih in gozdnih zemljišč v enotni predmet pravnega posla lahko izključila uporaba enega ali drugega predpisa pri odobritvi takega posla.
Da je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla t.i. „paketne“ prodaje oba zakona uporabiti sočasno, je smiselno razvidno tudi iz 17. člena ZKZ, ki določa, da promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 42, 49. ZPVPJN-C člen 21, 21/2.
javno naročanje - sodno varstvo - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili (več) upoštevni argumenti Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS o tem, da odločitve Državne revizijske komisije niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - stečajni postopek - ugovor zoper osnovni seznam - osnovni seznam preizkušenih terjatev
Tožena stranka je odločitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP, oprla na dejansko ugotovitev, da želita prosilca BPP zaradi sestave in vložitve ugovora zoper popravljen (dopolnjen) osnovni seznam preizkušenih terjatev, v stečajnem postopku, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe in na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 24. člena ZBPP v povezavi z določbo 62. do 66. člena ZFPPIPP, zato je sodišče tožbo po ugotoviti, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, kot neutemeljeno zavrnilo.
ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrednost nepremičnin
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnica, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, ki jim tožnica ne oporeka in tudi niso predmet sodnega postopka, v zvezi s katerim je tožnica zaprosila za dodelitev BPP, znaša 26.140,50 EUR, v teh nepremičninah pa tožnica ne prebiva, pri tem pa ne gre za zemljišča, ki dajejo dohodek. Takšna nesporna vrednost tožničinih nepremičnin presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja (19.304,64 EUR).
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - subjektivni pogoj - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Utemeljen je tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način je tožena stranka prišla do povprečnega mesečnega zneska plače za relevantno obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, saj je naveden zgolj znesek 956,09 EUR kot povprečna mesečna višina dohodka, kar ne zadostuje standardu obrazloženosti odločbe, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.