ustavitev izvršilnega postopka – umik izvršilnega predloga – izvršba na dolžnikova denarna sredstva – ustavitev postopka po sporočilu banke o neprilivu sredstev
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka ne more temeljiti na sporočilu banke, da je upniku s transakcijskega računa dolžnika prenesla določena sredstva.
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je tožena stranka podala odgovor na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ne da bi od tožene stranke zahtevalo privolitev v umik tožbe, saj se tožena stranka do umika tožbe še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko, bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka, zaradi česar predlaga njegovo zavrnitev.
ZOR člen 600, 614, 616, 616/1, 600, 614, 616, 616/1.
pogodba o delu - odgovornost za napake - rok za uveljavljanje stvarnih napak
Napačno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje kot materialno podlago za presojo obravnavane zadeve upoštevati določbe 479. in 484. čl. ZOR. ZOR v zvezi s pogodbo o delu, za tako pogodbo pa je v obravnavanem primeru nedvomno šlo, odgovornost za napake samostojno in celovito ureja v 5. oddelku, to je v členih od 614 do 621.
Ker je tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek (ne glede na dejstvo, da se z izvedencem ni popolnoma strinjala), dejansko v celoti prilagodila njegovim ugotovitvam, se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na nepravilnost njegovih ugotovitev.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5, 5/1, 27, 29.
denarni zahtevek - napredovanje v plačilni razred - napredovanje - upravnik
Po pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja, pri čemer se izpolnjevanje pogojev za napredovanje preverja trikrat letno (1.1., .1.5. in 1.9.) za vse zaposlene. Odločba o napredovanju mora biti izdana v 30 dneh od navedenih datumov, plača pa mu pripada od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe. Tožnik je nazadnje (glede na ocenjevanje 1.5.2000) pridobil pravico do plače po višjem količniku od 1.6.2000 (z odločbo z dne 6.6.2003). Zato bi lahko napredoval v višji plačilni razred šele 1.10.2003, ne že 1.6.2003, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Nekaznovanost, nižja stopnja odgovornosti, obdolženčevo priznanje in obžalovanje prekrška ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale uporabo omilitvenih določil, ki omogočajo odmero sankcij pod mejo, ki je predpisana.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja z upnikom in torej zatrjuje negativno dejstvo, ki ga ni dolžan sam dokazovati, pač pa mora upnik dokazati, da je pravno razmerje nastalo.
V primeru formalne nesklepčnosti tožbe (to je nepopolnosti tožbe), mora sodišče tožbo vrniti tožniku v popravo in mu s tem omogočiti, da to procesno pomanjkljivost odpravi.
pravdni stroški - umik dela tožbenega zahtevka - denarni in nedenarni zahtevek - uspeh stranke
Samo dejstvo, da je tožnik ocenil vrednost spornega predmeta na 6.000.000,00 SIT, kolikor znaša tudi denarni zahtevek, ne more pomeniti, da uspeha s prvim delom tožbenega zahtevka pri porazdelitvi pravdnih stroškov sploh ni mogoče upoštevati. Zato tudi ni sprejemljiv zaključek, ki ga ponuja tožena stranka v pritožbi, da je uspela v pravdi s 100%, tožnik pa je v celoti propadel.
Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ni izplačala dogovorjenih zneskov mesečne plače in drugih prejemkov skladno s pogodbo o zaposlitvi, je tožbeni zahtevek za plačilo neizplačane plače utemeljen ne glede na dejstvo, da tožnik ni bistveno prispeval k rezultatom tožene stranke, saj iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi bil dogovorjeni mesečni znesek odvisen od dejanskega dela.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZVCP-1 člen 248, 248/5.
bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Če izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so pravno relevantna in so prvostopno sodišče privedla do zaključka, da je obdolženi storil očitani prekršek, je ni mogoče preizkusiti.
Če tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika dejansko oziroma pravno podlago tožbenega zahtevka in predlaga njegovo zavrnitev, kasneje pa (še pred obravnavo) tožbeni zahtevek pripozna, ni pogojev za uporabo 157. člena ZPP, po katerem je dolžan tožnik toženi stranki povrniti pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje o glavni stvari. Tožena stranka krije sama svoje stroške pravdnega postopka zato, ker se je pred pripoznavo tožbenega zahtevka spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka - verjeten izkaz, da bo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika vrnjeno premoženje v stečajno maso
Za uporabo določila 1.odst. 100.čl. ZPPSL je potreben verjeten izkaz, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso, tako da bo zadoščalo vsaj za stroške postopka.
Če je sodišče odredilo prisilno privedbo obdolženca, so stroški privedbe, stroški postopka o prekršku, tudi če višina stroškov ob izdaji sodbe o prekršku še ne bi bila znana.
posledice začetka postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe v poplačilo in izvršbe v zavarovanje
Po določilu 1.odst. 36.čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V predmetnem primeru gre za predlog za izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo poslovnega prostora, torej ne gre za izvršbo v poplačilo niti za izvršbo v zavarovanje. V takih primerih pa začetek prisilne poravnave nima navedenih posledic.
ZP-1 člen 163, 163/8, 163, 163/8. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-D, 32, 32/7, 32/7-D.
uporaba materialnega prava - hitrost vožnje
Ob spremembi materialnega predpisa v korist obdolženca, je tako spremenjeni predpis treba uporabiti v postopku reševanja pritožbe, če ga ni uporabilo že prvostopno sodišče, ter prekršek pravilno pravno označiti.
Če izrek izpodbijane sodbe opisuje dve različni izvršitveni dejanji, je nerazumljiv, saj ga ni mogoče preizkusiti, ker v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni razlogov o odločilnih dejstvih.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20405
KZ člen 10, 10/1, 234 a, 234 a/1, 10, 10/1, 234 a, 234 a/1. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 10. člena KZ je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica. Kaznivo dejanje poslovne goljufije iz prvega odstavka 234.a člena KZ je zato storjeno tam, kjer je storilec pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe drugega preslepil, kot tudi tam, kjer je "preslepljeni" kaj storil v škodo svojega ali tujega premoženja.