Zapuščinski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je za stranke, ki so sodelovale v postopku, razsojena stvar. Stranka, ki je vezana s sklepom o dedovanju ne more več uveljavljati svoje pravice, kar pomeni, da bi z obravnavanjem pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju pritožbeno sodišče poseglo v pravice ostalih dedičev, zato v tem primeru pritožbe, ki ni pravočasna, ne more obravnavati.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Prav te okoliščine, da je prav ta cesta obenem tudi edina cestna povezava med zaselkom M. in K. ter da se kot takšna uporablja za komunalne in druge storitve, ki so po svoji naravi eksistenčnega pomena, po mnenju pritožbenega sodišča zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode.
začetek denacionalizacijskega postopka - nepopolna vloga - pravila o dokazovanju
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
pravica upnika, da predlaga ponoven rubež - sprememba zakona - skrajšanje roka - namen spremembe zakona
Pravilna je razlaga spremenjenega roka (iz 1. leta na 3 mesece) tako, da začne trimesečni rok po 88. členu ZIZ, v katerem lahko upnik predlaga ponoven rubež, teči šele od uveljavitve spremembe ZIZ-C, torej od 04.03.2006 dalje.
regulacijska začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom - predpostavke za izdajo začasne odredbe
V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja.
Posestno varstvo je naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi ( odločba Ustavnega sodišča št. 32/94 ). S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. čl. Ustave RS in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. čl. Ustave RS, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Za presojo, ali gre za nesklepčno tožbo oziroma za takšno tožbo, pri kateri iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, so odločilna le dejstva, ki jih navaja tožnik v tožbi. Predloženi dokazi so odločilni šele, če sodišče ugotovi, da gre za sklepčno tožbo in nato presoja, ali so ob sklepčni tožbi podani pogoji za obsodilno zamudno sodbo; sploh pa se pri izdaji zavrnilne zamudne sodbe dokazi ne ocenjujejo.
1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.
2. Ob gradnji ceste na M. so bile na 16 metrov visokemu drevesu, ki je raslo 5 metrov od ceste, posekane glavne korenine, drevo pa je nezavarovano ostalo na tem mestu in je bilo samo vprašanje časa kdaj bo izgubilo stabilnost. Za padec tega drevesa na vozilo pravnega prednika tožeče stranke je odgovorna tožena stranka, ki je bila investitor izgradnje te ceste.
Najprej je potrebno, da se določeno dejstvo zatrjuje in če gre za sporno dejstvo, bo sodišče v postopek pritegnilo izvedenca, da se bo takšno sporno dejstvo pojasnilo s pomočjo strokovnih pravil.
obstoj lastninske pravice - plačilo are - predpogodba
Stranki sta sporazumno prečrtali najprej dogovorjeno ceno za nakup nepremičnine, ugotovilo pa tudi, da sta se stranki kasneje dogovarjali v smeri drugačne cene, vendar se o ceni nista dogovorili, temveč je prišlo do sporazumnega odstopa od dogovorjene cene. Povsem pravilno pa je sodišče prve stopnje pravno ovrednotilo tudi vsebino potrdila o plačilu are, glede katerega je presodilo, da ni predpogodba.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva, razlogi v sodbi so jasni in prepričljivi, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve, zaradi katere bi bilo treba poseči v sodbo.
predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V novem sojenju bo potrebno presoditi trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na ničnost pravnega posla, ki naj bi bil podlaga za pridobitev lastninske pravice N. in M. L. na obravnavani nepremičnini ter ponovno presoditi okoliščino, da je bila obravnavana nepremičnina pripojena k nepremičnini št. k.o. P.; po drugi strani bo potrebno presoditi tudi ugovor tožene stranke, da tožnik ni bil edini predkupni upravičenec, kar bi lahko vplivalo na utemeljenost oz. neutemeljenost tožbenega zahtevka.
direktna imisija - pravni naslov - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je očitno zmotno štelo, da ima toženec za namestitev te posebne naprave na sporno mesto poseben pravni naslov, ker je pridobil soglasje več kot polovico etažnih lastnikov za postavitev klimatske naprave na bočno stran balkona. To soglasje pa samo po sebi še nikakor ne more pomeniti posebnega pravnega naslova, ki se zahteva zato, da je dovoljena direktna imisija.
ni bila vzrok škode potencialno povečana nevarnost, ampak nepravilna uporaba omenjene škatle in opustitev dolžnega nadzora oziroma ravnanja tožnikovega delodajalca, ki je dopustil, da je nekdo od zaposlenih nepravilno zložil sestavine v škatlo. Zato je treba o tožnikovem odškodninskem zahtevku odločati po pravilih o krivdni odgovornosti (1. odst. 131.čl. OZ).
ZD člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZPP člen 196, 196.
solastnina - nujno sosporništvo - skupnost dedičev
Med sodediči nastane v trenutku zapustnikove smrti glede podedovanega premoženja skupnost, ki traja vse dotlej, dokler sodediči dediščine ne razdelijo med seboj (1.odst. 145.čl. Zakona o dedovanju - ZD).
predlog tretjega za odlog izvršbe - predlog upnika za plačilo varščine kot pogoj za odlog - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku
Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 286, 337, 337/1, 286, 337, 337/1.
delitev nepremičnine - pritožbene novote - vlaganja v nepremičnino
Vlaganja sama po sebi ne vplivajo na velikost solastniških deležev in ne morejo biti podlaga za delitev nepremičnine, ki je v solastnini udeležencev nepravdnega postopka. Če ima nasprotna udeleženka zaradi vlaganj v nepremičnino do predlagatelja kakšno terjatev, te ne more doseči v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 215, 7, 7/1, 8, 212, 215. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
elementi civilnega delikta - dokaz
Po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom mora oškodovanec za uspešno uveljavljanje svojega odškodninskega tožbenega zahtevka dokazati obstoj treh od štirih zahtevanih elementov delikta (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem), medtem ko mora toženec, če se želi te odgovornosti oprostiti, dokazati, da za nastalo škodo ni kriv.
Dokazno breme obstoja škodnega dogodka je torej na strani oškodovanca, ki mora zanj navesti ustrezna dejstva in predložiti ustrezne dokaze. Sodišče mora biti o dejstvih, na katere opira svojo vsebinsko odločitev, prepričano, če pa na podlagi izvedenih dokazov kakšnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti, o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
ZOR člen 173, 174, 177, 192, 205, 173, 174, 177, 192, 205.
nevarna stvar - odgovornost za škodo - objektivna odgovornost - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca odgovornosti med lastnikom vozila in šoferjem - kršitev varnostnih predpisov - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - Invalidnina - vštetje
Materialnopravno izhodišče obravnavanega spora je res (strožja) objektivna odgovornost voznika motornega vozila, vendar pa je za pravilno oceno deleža peščeve soodgovornosti za nastalo škodo ob zatrjevanih voznikovih kršitvah cestnoprometnih predpisov treba primerjati krivdne deleže obeh.
Nadomestilo za telesno okvaro se po sedaj že ustaljenem stališču sodne prakse upošteva samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče vštevanje opravi po prostem preudarku na podlagi vseh okoliščin primera, pri čemer se škoda, ki jo oškodovanec utrpi iz tega naslova, sestoji iz razlike med skupno škodo in tistim, kar oškodovanec dobiva oziroma bo dobival iz naslova invalidnine, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti celotno odškodnino, od nje odšteti morebitne prejemke in šele nato določiti odškodnino glede na razmerje deljene odgovornosti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20405
KZ člen 10, 10/1, 234 a, 234 a/1, 10, 10/1, 234 a, 234 a/1. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 10. člena KZ je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica. Kaznivo dejanje poslovne goljufije iz prvega odstavka 234.a člena KZ je zato storjeno tam, kjer je storilec pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe drugega preslepil, kot tudi tam, kjer je "preslepljeni" kaj storil v škodo svojega ali tujega premoženja.