kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK02716
KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.
Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.
ZZ člen 13, 13. ZGD člen 20, 20. ZIL-1 člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZJRS člen 17, 26, 26/1, 17, 26, 26/1.
firma - slovenski jezik - zavod - znak sestavni del imena
Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).
Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.
Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.
ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.
Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.
Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - trditvena podlaga
Z ugotovitvijo, da tožena stranka ni prerekala vzročne zveze med zavarovankino vinjenostjo in nastalo škodo, prvostopno sodišče nanjo ni prevalilo dokaznega bremena, temveč ji je očitalo le neobstoj ustrezne trditvene podlage, ki bi pod vprašaj postavila tožnikova zatrjevanja o zavarovankini kršitvi cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in bi od tožnika zahtevala, da toženkino nasprotovanje - ker je dokazno breme obstoja vzročne zveze na tožnikovi strani - ovrže.
priposestvovanje - obnova nepremičnine - dobra vera - darilna pogodba - nemo plus iuris
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenega drugega dokaza, da mu je pravna prednica podarila več, kot je razvidno iz omenjene darilne pogodbe, v kateri je opisan obseg in stanje nepremičnine v naravi, brez spornega gospodarskega poslopja, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ta pogodba dokazuje, da si J.K. spornega gospodarskega poslopja ni lastila.
Ker privilegirana priča po noveli ZKP-ja, s katero je bil spremenjen pravni pouk, ki ga mora sodišče dati privilegirani priči pred zaslišanjem, ter pravila o ekskluziji nedovoljenih dokazov, ni bila zaslišana in tako tudi ni bila opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, če tudi se bi kasneje odpovedala pričanju, sodišče glede na določila 237. člena ZKP na izpovedbo privilegirane priče, ki jo je podala v okviru preiskovalnih dejanj, ne bi smelo opreti svoje odločbe.
ZPPPAI člen 9, 12, 9, 12. ZUS člen 1, 1/2, 3, 1, 1/2, 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366, 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366. ZUP člen 2, 171, 207, 207/1, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218. ZDSS-1 člen 7, 7.
stvarna pristojnost sodišča
Ker je subsidiarni prevzemnik obveznosti, ki bodo nastale za izplačilo odškodnin po ZPPPAI Republika Slovenija, ki je subjekt javnega prava, gre v primeru odškodnin za poklicno bolezen po ZPPPAI zaradi varstva javnega interesa po naravi stvari za upravno stvar po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP in s tem v zvezi za pristojnost upravnega, ne pa socialnega sodišča, saj ni podana nobena izmed naveznih okoliščin iz 7. člena ZDSS-1.
Postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin v ZPPPAI ni posebej urejen, posebne določbe ima šele ZOPDA, ki v 15. členu določa, da se v postopkih sporazumevanja za priznanje odškodnine, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, uporabijo določbe ZPPPAI. Ker pa ZPPPAI posebnih postopkovnih določb ni imel, bi bilo potrebno odločati na podlagi ZUP. Čeprav je mnenje zdravnikov, članov interdisciplinarne komisije, pridobljeno za uveljavljanje neke kasnejše pravice, pa ni upravni akt oz. upravna odločba, temveč javna listina, saj ga ni izdal pristojni organ za odločanje o upravni stvari - pravici do odškodnine oz. pravici do pokojnine pod posebnimi pogoji - in tudi nima sestavnih delov odločbe, kot jih določa ZUP.
ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.
Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.
Tožnikova nepravilna hoja po cesti v nočnem času, ko tudi ni nosil odsevnega telesa, pomeni hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen enakopravnega vzroka v primerjavi z vzrokom, ki je pripisati zavarovancu tožene stranke za nastalo nezgodo.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sporazum o delitvi zapuščine
Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.