KZ člen 126, 126/7, 256, 256/3, 126, 126/7, 256, 256/3.
ponarejanje listin - pojem listine - namenjenost za dokazovanje - obrazci za prometna dovoljenja
Obrazci prometnih dovoljenj nimajo lastnosti listin v smislu VII. odstavka 126. člena KZ, ki določa, da je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, ki je primeren in namenjen za dokaz takšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. S pojmom primernost predmeta je mišljeno predvsem to, da ima predmet neke objektivne lastnosti, da lahko velja kot listina (npr. obstojnost, možnost zaznavanja z vidom oziroma izjemoma tudi z drugimi čutili, sposobnost za forenzično obravnavanje in tako dalje). Druga lastnost, ki se pri predmetu zahteva zato, da lahko postane listina, pa je njegova namenjenost za dokazovanje, le-ta pa se pridobi šele z ravnanjem človeka, ki vnaša v listino svojo izjavo. Namenjenost za dokazovanje je subjektivna lastnost listin, ki jim jo podeljuje avtor izjave pri sestavljanju.
Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - trditvena podlaga
Z ugotovitvijo, da tožena stranka ni prerekala vzročne zveze med zavarovankino vinjenostjo in nastalo škodo, prvostopno sodišče nanjo ni prevalilo dokaznega bremena, temveč ji je očitalo le neobstoj ustrezne trditvene podlage, ki bi pod vprašaj postavila tožnikova zatrjevanja o zavarovankini kršitvi cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in bi od tožnika zahtevala, da toženkino nasprotovanje - ker je dokazno breme obstoja vzročne zveze na tožnikovi strani - ovrže.
priposestvovanje - obnova nepremičnine - dobra vera - darilna pogodba - nemo plus iuris
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenega drugega dokaza, da mu je pravna prednica podarila več, kot je razvidno iz omenjene darilne pogodbe, v kateri je opisan obseg in stanje nepremičnine v naravi, brez spornega gospodarskega poslopja, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ta pogodba dokazuje, da si J.K. spornega gospodarskega poslopja ni lastila.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.
Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.
Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.
ZDavP člen 44, 44/2, 46, 46/2, 44, 44/2, 46, 46/2. ZIZ člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4.
izvršilni naslov - davčni postopek - seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov
Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.
ZTLR člen 33, 33. SZ člen 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122, 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lex specialis - funkcionalno zemljišče
Glede na izrecno določbo 118. člena SZ so torej že s samo sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med toženo stranko in V.B., nanj prešle vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj. Čeprav je sicer res, da se v skladu z določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih (ZTLR) na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, je, glede na navedeno specialno določbo (118. člena) stanovanjskega zakona, v obravnavani zadevi utemeljevanje zgoraj navedene odločitve na določbi 33. člena ZTLR, napačno.
Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
izbris d.o.o. po ZFPPod - upnikovo obvestilo o izbrisnem razlogu - pravni interes za pritožbo
Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.
Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.
stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.
Za odločanje pritožbenega sodišča je bistveno stanje na dan odločanja sodišča prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi. V času odločanja o tožbenem zahtevku glede predmetne terjatve ni obstajal drug pravnomočen izvršilni naslov in zato pritožbeni očitek pravnomočno že razsojene zadeve ni utemeljen.
V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja
ZIZ v 1. odst. 273. člena določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, slednje je torej materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe.
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP.
V primerih, ko je izpolnitev denarne obveznosti vezana na tujo valuto, je mogoče zahtevati zamudne obresti na dva načina: ali s preračunom denarne obveznosti (glavnice), izražene v tuji valuti, v SIT po tečaju, ki velja na dan zapadlosti denarne obveznosti in od takrat naprej zahtevati zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temelji obrestni meri, ali pa z vezavo denarne obveznosti na tujo valuto in napovedi od njenega preračuna v SIT po tečaju, ki bo veljal, ko bo dolžnik izpolnil svojo obveznost oziroma po tečaju na dan plačila.