• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSK sodba Kp 353/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK02716
    KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
    nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
    Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.

     
  • 242.
    VSL sklep IV Cpg 113/2006
    4.10.2006
    SODNI REGISTER - FIRMSKO PRAVO
    VSL06819
    ZGD člen 20, 20/3, 20/3-2, 20, 20/3, 20/3-2.
    firma - slovenski jezik
    Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.

     
  • 243.
    VSL sklep IV Cpg 102/2006
    4.10.2006
    SODNI REGISTER - FIRMSKO PRAVO
    VSL06818
    ZZ člen 13, 13. ZGD člen 20, 20. ZIL-1 člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZJRS člen 17, 26, 26/1, 17, 26, 26/1.
    firma - slovenski jezik - zavod - znak sestavni del imena
    Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).

    Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.

    Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.

     
  • 244.
    VSK sklep I Cp 87/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02102
    ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
    smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
    Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.

     
  • 245.
    VSK sklep I Cp 158/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK03045
    ZOR člen 262, 262/1, 262, 262/1. ZPP člen 180, 180.
    pravna narava tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti
    Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.

     
  • 246.
    VSK sklep I Cp 125/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK03053
    ZNP člen 23, 23/3, 37, 23, 23/3, 37. ZPP člen 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2, 245/3, 245/4, 298, 298/4, 300, 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2, 245/3, 245/4, 298, 298/4, 300.
    plačilo predujma - določitev izvedenca - nevezanost sodišča na izjavo strank - združitev postopka
    Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.

     
  • 247.
    VSC sodba in sklep Cp 1603/2005
    4.10.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01312
    ZPP člen 214, 214.
    odškodninska odgovornost - vzročna zveza - trditvena podlaga
    Z ugotovitvijo, da tožena stranka ni prerekala vzročne zveze med zavarovankino vinjenostjo in nastalo škodo, prvostopno sodišče nanjo ni prevalilo dokaznega bremena, temveč ji je očitalo le neobstoj ustrezne trditvene podlage, ki bi pod vprašaj postavila tožnikova zatrjevanja o zavarovankini kršitvi cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in bi od tožnika zahtevala, da toženkino nasprotovanje - ker je dokazno breme obstoja vzročne zveze na tožnikovi strani - ovrže.

     
  • 248.
    VSK sodba I Cp 424/2005
    4.10.2006
    stvarno pravo
    VSK02108
    ZTLR člen 22, 28, 22, 28.
    priposestvovanje - obnova nepremičnine - dobra vera - darilna pogodba - nemo plus iuris
    Glede na to, da tožnik ni predložil nobenega drugega dokaza, da mu je pravna prednica podarila več, kot je razvidno iz omenjene darilne pogodbe, v kateri je opisan obseg in stanje nepremičnine v naravi, brez spornega gospodarskega poslopja, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ta pogodba dokazuje, da si J.K. spornega gospodarskega poslopja ni lastila.

     
  • 249.
    VSL sklep I Kp 701/2006
    4.10.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL0023092
    ZKP člen 236, 236/2, 237, 236, 236/2, 237.
    branje zapisnikov privilegiranih prič - pravni pouk privilegirani priči
    Ker privilegirana priča po noveli ZKP-ja, s katero je bil spremenjen pravni pouk, ki ga mora sodišče dati privilegirani priči pred zaslišanjem, ter pravila o ekskluziji nedovoljenih dokazov, ni bila zaslišana in tako tudi ni bila opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, če tudi se bi kasneje odpovedala pričanju, sodišče glede na določila 237. člena ZKP na izpovedbo privilegirane priče, ki jo je podala v okviru preiskovalnih dejanj, ne bi smelo opreti svoje odločbe.

     
  • 250.
    VDS sklep Psp 63/2006
    4.10.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS04002
    ZPPPAI člen 9, 12, 9, 12. ZUS člen 1, 1/2, 3, 1, 1/2, 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366, 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366. ZUP člen 2, 171, 207, 207/1, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218. ZDSS-1 člen 7, 7.
    stvarna pristojnost sodišča
    Ker je subsidiarni prevzemnik obveznosti, ki bodo nastale za izplačilo odškodnin po ZPPPAI Republika Slovenija, ki je subjekt javnega prava, gre v primeru odškodnin za poklicno bolezen po ZPPPAI zaradi varstva javnega interesa po naravi stvari za upravno stvar po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP in s tem v zvezi za pristojnost upravnega, ne pa socialnega sodišča, saj ni podana nobena izmed naveznih okoliščin iz 7. člena ZDSS-1.

    Postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin v ZPPPAI ni posebej urejen, posebne določbe ima šele ZOPDA, ki v 15. členu določa, da se v postopkih sporazumevanja za priznanje odškodnine, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, uporabijo določbe ZPPPAI. Ker pa ZPPPAI posebnih postopkovnih določb ni imel, bi bilo potrebno odločati na podlagi ZUP. Čeprav je mnenje zdravnikov, članov interdisciplinarne komisije, pridobljeno za uveljavljanje neke kasnejše pravice, pa ni upravni akt oz. upravna odločba, temveč javna listina, saj ga ni izdal pristojni organ za odločanje o upravni stvari - pravici do odškodnine oz. pravici do pokojnine pod posebnimi pogoji - in tudi nima sestavnih delov odločbe, kot jih določa ZUP.

     
  • 251.
    VSL sodba II Cp 3649/2006
    4.10.2006
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51630
    ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
    Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.

    Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).

     
  • 252.
    VSL sklep I Kp 709/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL0023076
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
    Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.

     
  • 253.
    VSK sodba I Cp 289/2006
    3.10.2006
    civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo
    VSK02094
    ZPP člen 277, 318, 277, 318. SZ-1 člen 103, 103/1-4.
    zamudna sodba - pravočasen odgovor na tožbo - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga
    Le pravočasen in obrazložen odgovor na tožbo ima za posledico, da do izdaje zamudne sodbe ne pride.

     
  • 254.
    VSM sodba in sklep I Cp 3062/2005
    3.10.2006
    obligacijsko pravo
    VSM20333
    ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 285, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 285. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365-2, 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365-2.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Na podlagi določila drugega odstavka 283. člena ZOR se izpodbojna

    tožba ne more naperiti zoper dolžnika (prvega toženca) temveč le

    zoper tretjega, s katerim je bila ali v čigar korist je bilo storjeno

    izpodbijano pravno dejanje.

    Rok za vložitev tožbe določa 285. člen ZOR in sicer se izpodbojna

    tožba v primeru razpolaganja iz prvega odstavka 281. člena ZOR, torej

    pri odplačnem razpolaganju, lahko vloži v enem letu šteto od dneva,

    ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

     
  • 255.
    VSK sklep I Cp 99/2006
    3.10.2006
    stvarno pravo
    VSK03081
    SPZ člen 213, 213.
    služnost - vznemirjanje - dokazno breme
    V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.

     
  • 256.
    VSK sodba I Cp 1270/2006
    3.10.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02104
    ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZVCP člen 84, 84/4.
    objektivna odgovornost voznika motornega vozila – soodgovornost oškodovanca – kršitev prometnih predpisov
    Tožnikova nepravilna hoja po cesti v nočnem času, ko tudi ni nosil odsevnega telesa, pomeni hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen enakopravnega vzroka v primerjavi z vzrokom, ki je pripisati zavarovancu tožene stranke za nastalo nezgodo.
  • 257.
    VSM sklep I Cp 2340/2006
    3.10.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM20329
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 151, 161, 161/3, 161/3-5, 51, 51/1, 52, 52/3, 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 151, 161, 161/3, 161/3-5.
    zaznamba sklepa o izvršbi - predznamba
    odločbe napotujejo na ravnanje zemljiškoknjižnega

    sodišča v primerih oprave novih oziroma sledečih vpisov

    po uradni dolžnosti, ko je bila v korist istega upnika

    že predznamovana zastavna pravica na istih nepremičninah

    in je upnik s tako predznambo (analogno zaznambo) v

    zemljiški knjigi že pridobil zastavno pravico na teh nepremičninah.

    Če sicer obstoje formalni pogoji za opravo vpisa (formalno popolen

    sklep naveden v prvem odstavku člena 51 ZZK-1 ali sklep naveden v

    prvem odstavku člena 86 ZZK-1), zemljiškokjižno sodišče dovoli

    zaznambo izvršbe ali (analogno) predhodne odredbe in hkrati po uradni

    dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke - vendar, v vrstnem redu že

    predznamovane hipoteke (tretji odstavek člena 52 ZZK-1).

     
  • 258.
    VSK sklep I Cp 275/2006
    3.10.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK02092
    ZD člen 162, 173, 210, 214, 214/3, 162, 173, 210, 214, 214/3.
    pritožba zoper sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sporazum o delitvi zapuščine
    Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.

     
  • 259.
    VSK sklep I Cp 1286/2006
    3.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02557
    Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 7, 7/4, 12.
    stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
    Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.

     
  • 260.
    VSL sklep I Cpg 779/2006
    3.10.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSL06807
    ZGD člen 251, 496, 509, 509/3, 251, 496, 509, 509/3.
    gospodarsko interesno združenje - sodno imenovanje uprave - ni analogije z 251. členom ZGD
    Za gospodarska interesna združenja Zakon o gospodarskih družbah ne določa smiselne uporabe 251. člena.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>