pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - zakonski znaki - ogrozitveno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kršitev kazenskega zakona
Za obstoj kaznivega dejanja se kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja (objektivni pogoj kaznivosti) zahteva bistveno več kot zgolj posplošen in nedoločen predlog oziroma vabilo za dogovor za srečanje.
ZIZ člen 270, 270/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
actio pro socio - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - povrnitev stroškov
Čeprav je protipravno ravnanje na enem področju lahko kdaj indic verjetnosti podobnega ravnanja na drugem področju, ta zaključek ne more biti avtomatičen. Tudi če je verjetno, da je toženec izčrpaval in do sprožitve tega postopka zavarovanja praktično že izčrpal njihovo skupno družbo v korist svoje, iz tega življenjsko logično še ne izhaja, da bi enako ravnal s svojim premoženjem, zato da ga prikrije. Tožniki se dejanjem, ki jih tožencu očitajo v zvezi z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niso posvetili z enako pozornostjo kot tistim glede njegovega zatrjevanega škodljivega razpolaganja s premoženjem skupne družbe, vendar pa se prva - niti sama zase niti v luči drugih - po stališču pritožbenega sodišča že na ravni trditev ne prilegajo subjektivni nevarnosti, kot jo zahteva drugi odstavek 270. člena ZIZ.
Stroški postopka zavarovanja terjatve so v razmerju do tistih iz pravde o tej terjatvi ravno tako pravdni stroški (saj gre za stroške, ki čeprav ne nastanejo med pravdnim postopkom, nastanejo zaradi njega, oboje v smislu prvega odstavka 151. člena ZPP). Kadar pa je predlog za začasno sodno varstvo pravnomočno zavrnjen, je dokončno jasno, da je njegov predlagatelj nasprotno stranko po nepotrebnem vznemirjal (in ji povzročil stroške), neoziraje se na njegov morebitni poznejši pravdni uspeh zoper njo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do odklonitve zdravljenja - psihiatrično izvedensko mnenje - uporaba milejšega ukrepa
Sodišče se je v zadostni meri vsebinsko opredelilo tudi do možnosti milejših oblik zdravljenja. Z njimi zasledovanega cilja ne bi bilo mogoče doseči. Sprejeta odločitev ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr).
Čeprav se izpodbija sklep uprave nasprotnega udeleženca, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi se veljavnost sklepa morala presojati po določbah ZGD-1. Ne gre za spor med članskimi pravicami delničarjev/družbenikov in pravico gospodarske družbe oziroma javnega zavoda do nemotenega tekočega poslovanja in delovanja, ampak za kolektivni delovni spor, katerega neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, ampak sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je razglasil kolektivno pogodbo za nično. Predmet kolektivnega spora je le presoja veljavnosti izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca, ne pa tudi veljavnost kolektivnega dogovora, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je stopnja obrazloženosti stroškovne odločitve nižja. Čeprav je šlo pri odločitvi za pravno vprašanje, to še ne pomeni, da bi se moralo šteti, da gre za manj zahteven spor. Ker ne gre le za vprašanje o dopustnosti predloga, ampak je šlo za širšo materialnopravno presojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šlo za srednje zahteven kolektivni delovni spor ter posledično pravilno odmerilo stroške na sredini razpona iz tar. št. 17 v povezavi s 3. točko tar. št. 7 OT, tj. v višini 900 točk.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 80
gospodarski spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do dokaza - obrazloženost sodbe - protispisnost
Pritožničina navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze, ne utemeljuje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnica, ki zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze, bi morala konkretno navesti, katerih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo in zakaj meni, da bi bila izvedba teh dokazov potrebna. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze.
ZZVZZ člen 44c, 44c-1, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135c, 135c/1, 135c/1-1, 135c/7. URS člen 22. ZPP člen 213, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - povprečna cena storitev v Sloveniji
Bistveno za odločitev v zadevi je odgovor na vprašanje, na kakšen poseg je bila tožnica napotena ter nadalje, kakšen poseg je bil opravljen. Tožnica je upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki je bilo opravljeno v okviru izdane napotnice, s tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški.
Skladno s šestim odstavkom 44.c člena ZZVZZ je glede povračila potrebno upoštevati povprečno ceno te storitve v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je upoštevalo povprečno ceno, ki jo je izračunal toženec. Tožnica je namreč predlagala zgolj znesek, kot je razviden iz računa tuje zdravstvene ustanove, ki pa bi ga bilo mogoče priznati le v primeru, če bi bil pri tožnici opravljen operativni poseg na krčnih žilah, za kar pa ni šlo.
ZDZdr člen 17, 17/2, 39, 47, 47/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje zdravja - povzročanje materialne škode - ogrožanje življenja - prisilna hospitalizacija - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitev, da se bo bolezen (paranoidna shizofrenija) brez ustreznega zdravljenja le še poglabljala, kar vodi v rezidualno obliko bolezni, ko kljub ustreznim zdravilom pacient ne doseže več remisij, kar ima za posledico hudo invalidiziranje osebe, pri čemer odločitev o zavrnitvi zdravljenja ni plod svobodne volje in razumne presoje, ustreza standardu hudega ogrožanja lastnega zdravja v smislu 39. člena ZDZdr.
URS člen 19, 35, 51, 51/1. Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 1. ZDZdr člen 3, 17, 17/2, 39, 39/1, 61, 62, 68.
varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju - ustavitev postopka - pritožba odvetnika - veljavnost privolitve - demenca - izvedensko mnenje
Drži, da je izvedenka ugotovila, da ima A. A. kognitivne motnje. Ugotovila pa je tudi, da je osebnostno še delno orientirana, da se zaveda spominskih deficitov in da se strinja z nadaljnjim zdravljenjem. Upoštevajoč izjavo A. A., da je "rada tu" (na oddelku) in da se je "dobro izšlo," je njeno jasno voljo glede tega, kje trenutno želi biti, kljub njenim siceršnjim zdravstvenim težavam, treba upoštevati. Drugačno ravnanje bi pomenilo poseg v njeno osnovno dostojanstvo; kljub kognitivnemu upadu, pri čemer pa je osebnostno še delno orientirana in se zaveda spominskih deficitov, ima v teh okvirih nedvomno pravico sprejeti odločitev glede tega, ali in kje se želi zdraviti (prvi odstavek 51. člena URS določa, da ima vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon), oziroma, kje se želi nahajati.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-5, 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-10, 118, 125, 125/2. ZZP člen 337, 337/1.
neuspešno poskusno delo - nosečnost delavke - zdravstveno opravičena odsotnost z dela - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - predlog za sodno razvezo - podaljšanje poskusnega dela - neenaka obravnava
Toženka je tožničino poskusno delo predčasno (negativno) ocenila zaradi tožničine upravičene odsotnosti z dela zaradi njenega zdravstvenega stanja v nosečnosti, kljub zakonski možnosti podaljšanja poskusnega dela v primeru začasne odsotnosti z dela (drugi odstavek 125. člena ZDR-1). To je neupravičena neenaka obravnava tožnice zaradi njenega družinskega in zdravstvenega stanja (prvi odstavek 6. člena ZDR‑1). Ocena poskusnega dela tožnice tudi v časovnem aspektu ne more biti realna, saj se zaradi diskriminatorne predčasne ocene poskusnega dela tožnica v dogovorjeni poskusni dobi niti ni mogla izkazati oziroma izpolniti pričakovanj toženke. Glede na navedeno je redna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana zaradi neutemeljenega odpovednega razloga iz 1. in 10. alineje prvega odstavka 90. člena ZDR-1 in že zato ne more predstavljati zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja pri toženki.
Toženka v postopku sploh ni predlagala sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1, ki pride v poštev v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi. Sodišče prve stopnje tako pravilno ni presojalo vseh okoliščin primera in interesov strank v luči možnosti nadaljevanja delovnega razmerja, saj po veljavni zakonodaji lahko o sodni razvezi oziroma trajanju delovnega razmerja odloči le na predlog delavca ali delodajalca, in ne po uradni dolžnosti.
začetek stečajnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - predlog upnika - domneva insolventnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe
Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - lažja izvedba postopka - preobremenjenost sodišč
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik (med drugim) utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Prenosa krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi pa ne narekujejo niti navedbe zagovornika o obdolženčevem slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je primarno poudariti, da slabše obdolženčevo zdravstveno stanje samo po sebi ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za prenos krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka.
URS člen 19, 19/1. ZDZdr člen 30, 47, 47/3, 61, 61/1, 64, 64/3, 73, 74, 75, 75/1, 75/4. ZNP-1 člen 40, 40/3, 42. ZPP člen 155, 155/1.
varstvo osebne svobode - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - predlog za podaljšanje - upravičena oseba za vložitev predloga - začetek postopka po uradni dolžnosti - demenca - ogrožanje lastnega zdravja - mnenje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - vsebina zapisnika - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - potrebnost pritožbe
ZDZdr v 75. členu določa med drugim še naslednje, kar je v tem primeru relevantno: Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.
V prvem odstavku 61. člena pa ZDZDr določa, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. Zato ni relevanten pritožbeni očitek o tem, da predloga za podaljšanje namestitve v varovani oddelek za g. C. ni podala upravičena oseba. Sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDZdr člen 62, 62/4.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševno zdravje - izjava volje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - izvedensko mnenje - ustavitev postopka
Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.
Dogovor v pogodbi o plačilu odvetniških stroškov za višjo vrednost točke, kot je določena v OT, je prepovedan in ničen. Nasprotuje prisilnim predpisom in načelu vestnosti in poštenja.
Pritožbeno izraženemu stališču o odsotnosti kolizije interesov obrambe vsled sorodstvenega razmerja med obdolženci ne gre slediti. Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429, 433, 433/1. ZSReg člen 4, 4/4, 18, 19, 39, 39-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 139, 139/1, 255. ZNP-1 člen 42. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 6, 6/4, 6/5, 6/5-1, 6/5-3
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - vpis podatkov v sodni register - poslovni naslov - nepremičnina v solastnini - upravičenja solastnika
Vsak od solastnikov lahko dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Vendar je solastnik pri tem omejen s pravicami ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
Dovoljenje solastnika idealnega deleža nepremičnine je mogoče primerjati s služnostjo stanovanja (na vpisanem poslovnem naslovu subjekt vpisa posluje), pri čemer lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem tako, da ga prenese na novega imetnika. Kako opredeliti nepremičnino pri vpisu poslovnega naslova, je določeno tudi v petem odstavku 6. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Po 1. in 3. točki petega odstavka 6. člena Uredbe, ki jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru, se kot nepremičnina na določenem naslovu šteje solastniški delež na nepremičnini, ki vključuje upravičenje uporabe prostorskega dela stavbe iz 1. točke tega odstavka. V 1. točki petega odstavka 6. člena Uredbe pa je določeno, da se kot nepremičnina na določenem poslovnem naslovu iz četrtega odstavka tega člena šteje: stavba, ki je sestavina zemljiške parcele, pri kateri je v katastru stavb vpisan ta naslov.
resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazni standard gotovosti
Glede na čustveno napet odnos med nekdanjima partnerjema, ki ga nenazadnje priznavata oba, pa tudi priča A. A., naravo domnevne izjave (podane bodisi v narečju ali v slovenskem knjižnem jeziku) in odsotnost vsakršnih nadaljnjih ravnanj, ki bi potrjevala resnost izrečenih besed, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v danem primeru lahko kvečjemu za izraz afekta ali frustracije obdolženca, ne pa za grožnjo v kazenskopravnem smislu.
povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - obseg odškodnine za nepremoženjsko škodo - individualizacija višine odškodnine - primerljiva odškodnina - izvedenec medicinske stroke - izvedenec psihiatrične stroke - strah
Sodišče v pravdnem postopku pri odločanju o primerni in pravični denarni odškodnini ni vezano na odločbo invalidske komisije, ki je bila izdana v postopku ugotavljanja invalidnosti. V tem postopku se je ugotavljala le tožničina pridobitna (ne)sposobnost, medtem ko pravdno sodišče obravnava vprašanje, v čem in kako so se tožničine življenjske aktivnosti na vseh področjih zmanjšale zaradi škodnega dogodka in kako se to odraža v njenem počutju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088726
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/1, 48, 184.
stvarna pristojnost - kompetenčno dejansko stanje - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Odločilne so torej tiste dejanske okoliščine spora, ki jih je tožnik zatrjeval v tožbi (kompetenčno dejansko stanje).
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva od toženke plačilo odškodnine za škodo zaradi nezgode, pri čemer ne zatrjuje, da je (bil) v delovnem razmerju s toženko. Glede na navedeno za odločanje o zadevi ni pristojno delovno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem iz b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, niti ne gre za delovni spor iz katere druge točke citirane določbe.
Neupoštevna je pritožbena navedba, da tožnik zvišuje zahtevano odškodnino na 22.000,00 EUR. Institut spremembe tožbe, v okvir katerega spada tudi zvišanje tožbenega zahtevka, je dopustno uveljavljati le v prvostopenjskem postopku oziroma do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbi (184. člen ZPP).