dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik
Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazi - zaslišanje stranke
Ker tožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem in tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 ni izkazala (saj ni predložila nobenega dokaza), je sodišče prve stopnje njeno zahtevo pravilno zavrnilo.
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
To, da je toženka strokovna sodelavka Višjega sodišča v Mariboru, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bila lahko ogrožena objektivna nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016926
SPZ člen 95, 96. OZ člen 198. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena uporaba stanovanja – dobra vera - uporabnina – stvarnopravne reparacije – odstop od sodne prakse zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika neutemeljeno zatrjujeta odstop od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri dobra vera ni predpostavka pravice do uporabnine, pač pa je pri kondikcijskih in verzijskih zahtevkih dobra vera pomembna le v zvezi z zamudnim obrestovanjem in z vračanjem plodov.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016929
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – dobra vera - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je tožnica vedela, da ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine, ni odločilna za ugotovitev tožničine dobrovernosti ali nedobrovernosti, saj dobroverna posest ni trajala dovolj dolgo za priposestvovanje v času veljave ZTLR (20 let) in v času veljave SPZ (10 let).
Zgolj na podlagi dokazanega dejstva udarca obsojenca z glavo v nos oškodovanca, pri čemer je bila objektivno ugotovljena le kontuzijska značka za desnim uhljem in na otip boleč koren nosu z majhno podplutbo, ob navedenih zaključkih izvedenca medicinske stroke, da je šlo za sled poškodbe in za neznatne poškodbe, ne omogoča zaključka, da je šlo za izpolnjene zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, oziroma je takšno zaključevanje v očitnem nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke.
ZTuj-2 člen 73. ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZPP člen 226, 226/2.
tujci - dovolitev zadrževanja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - listina v tujem jeziku - overjen prevod - zapustitev države
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da v državi, v katero mora biti odstranjen, še nikoli ni bil in tudi nikogar nima, polnoletni revident glede na okoliščine konkretnega primera ne izkazuje obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločbe.
Listini, ki jo stranka navaja v dokaz svojih navedb, sestavljena pa je v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod. Če takega prevoda ni, listina pa je edino dokazno sredstvo, zatrjevano dejstvo ni dokazano. Posledica je odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016933
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vložnik s svojimi navedbami v zvezi z dolgotrajnim vročanjem izpodbijanega sklepa o stroških ne izpostavlja vprašanja, ki bi bilo pomembno za sodno prakso v zvezi z vročanjem pisanj v kazenskem postopku, temveč uveljavlja kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku oziroma sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZUSZJ člen 10, 12. ZPP člen 367a, 367a/2, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lex specialis - jezik v postopku - tolmač za znakovni jezik - javna listina - zapisnik o alkoholiziranosti - dokazovanje - dopusten dokaza
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma ZUSZJ kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014750
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/4.
ustavljen inšpekcijski postopek - obnova postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za obnovo s sklepom o ustavitvi končanega inšpekcijskega postopka, ki ga je predlagala revidentka. Revidentkin predlog za obnovo postopka je bil zavržen iz treh razlogov, in sicer: ker ni dovoljen, ker je vložen prepozno in ker ga ni vložila upravičena oseba. Vprašanja, ki jih revidentka navaja, pa se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ampak na učinke drugih upravnih postopkov na inšpekcijski postopek zaradi nezakonite gradnje. Ta vprašanja pa v obravnavani zadevi niso pomembna pravna vprašanja po vsebini te zadeve in tudi, glede na razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, na pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse, vendar glede vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja in dodatno, glede vprašanja udeležbe stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku, ki pa glede na to, da njen predlog za obnovo postopka ni bil zavržen samo iz tega razloga, ampak tudi kot nedovoljen (ker je bil vložen zoper sklep) in prepozen (po poteku v četrtem odstavku 263. člena ZUP določenega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe), sam zase na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Zato tudi izpolnjevanje tega uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 420, 420/1-3, 442, 442/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti – pravice obrambe – zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih – odločilna dejstva - protispisnost – nejasni razlogi
Neaktivnost obrambe ne more biti podlaga za uspešno trditev, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi sojenja v nenavzočnosti na enem od narokov za glavno obravnavo obsojencu kršena pravica do obrambe oziroma do zaslišanja obremenilne priče.
Pavšalna obrazložitev, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, ne zadosti zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Ker neobrazloženost ugotovitve, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
UPRAVNI SPOR - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1014765
ZUS-1 člen 28, 28/2, 83, 83/4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1-5. PEU člen 4, 4/3.
revizija - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije - ni pravnega interesa - prekinitev upravnega postopka - molk tožene stranke - tožba zaradi molka - vprašanje za predhodno odločanje - postopek pred sodiščem EU - načelo lojalnega sodelovanja - vezanost upravnih organov na pravo EU - razlaga prava EU
Ker je tožena stranka s sklepom o prekinitvi prekinila pritožbeni postopek v zvezi s tožničino pritožbo do odločitve Sodišča EU, je posledice tega sklepa (prekinitev postopka) časovno omejila do nastopa bodočega dejstva. Z odločitvijo sodišča EU je odpadla okoliščina, zaradi katere je tožena stranka prekinila postopek in (še) ni odločala o tožničini pritožbi v upravnem postopku. S tem je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za revizijo, saj si tožena stranka z odločitvijo o reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.