OZ člen 22, 507, 508, 512, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZUreP-1 člen 85, 87.
dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica – solastna nepremičnina - predkupna pravica solastnika - predkupna pravica občine - kršitev predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice - ponudba - razveljavitev pogodbe
Določba 507. člena OZ predvideva dve obveznosti lastnika stvari, ki ju je ob nameravani prodaji dolžan izpolniti nasproti predkupnemu upravičencu, in sicer: (1) dolžnost obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari ter (2) dolžnost predkupnemu upravičencu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002561
ZPP člen 370, 370/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 80, 80/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve – revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer izključevalni ugovor, to je ugovor, ki izključuje zahtevek tožeče stranke. Vendar pa je pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami, v obravnavanem sporu o tem, kdaj je tožeča stranka zvedela za škodo (kar je pomembno za začetek teka zastaranja).
Ker v revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tožeča stranka v reviziji (s sklicevanjem na to, da naj bi za škodo zvedela) ne more izpodbijati ugotovljenih dejstev, ki so bila pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
Ladjar je od prevzema do izročitve odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz (domneva ladjarjeve odgovornosti). Odgovornosti za škodo se lahko razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala zaradi skrite napake tovora. Navedeno pomeni, da je trditveno in dokazno breme razbremenitve odškodninske odgovornosti na ladjarju.
pogodbeno materialno pravo - upoštevanje pogodbenega materialnega prava po uradni dolžnosti
Ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti zavezo tožeče stranke iz pogodbe. Pri pogodbenem materialnem pravu namreč ni mogoče paziti na njegovo pravilno uporabo po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno, če se stranka nanj ni izrecno in konkretno sklicevala.
invalidnost – pravice iz invalidskega zavarovanja - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - spremembe v stanju invalidnosti
Predmet obravnavanega socialnega spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 17. 3. 2011 in 14. 9. 2011, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Ker pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo in jih tudi ni mogoče odvzeti (5. člen ZPIZ-1), lahko tožnik kadarkoli zahteva (ponovno) odločanje o pravici do priznanja invalidnosti zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, ki vpliva na njegovo delovno zmožnost oziroma na podlagi nove medicinske dokumentacije.
Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
O predlogu za izločitev sodnic Vrhovno sodišče ni odločalo, saj mora stranka zahtevati izločitev prvostopenjskega sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe, pri čemer lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi (drugi in tretji odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zahtevi za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, o zahtevi za izločitev predsednika sodišča pa odloči predsednik neposredno višjega sodišča (prvi in drugi odstavek 73. člena ZPP). Glede na navedeno ta zahteva presega okvir odločanja v obravnavanem pritožbenem postopku.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 178, 178/1, 275. ZUP člen 225.
starostna pokojnina - izdaja nove odločbe - ustavitev izplačevanja pokojnine - poseg v načelo pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo načelo pravnomočnosti, kot izhaja iz določbe 158. člena Ustave, in ki pomeni, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka z izpodbijanima odločbama posegla v pravnomočno odločbo z dne 7. 12. 2007, s katero je tožena stranka tožnici priznala pravico do starostne pokojnine od 15. 6. 2007 dalje, na način, ki nima podlage v zakonu.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - plačilo prispevkov
Ob ugotovitvi, da je za obstoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja v spornem obdobju pomembno, kateremu nosilcu zavarovanja oziroma na katerem območju so bili za tožnika plačani prispevki (da je delodajalec zanj plačeval prispevke, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), je sodišče utemeljeno izhajalo iz takratne pravne ureditve, da se prispevki od osebnih dohodkov plačujejo družbeno-politični skupnosti oziroma nosilcu zavarovanja, na katerega območju se delo opravlja oziroma na katerem ima delavec stalno prebivališče.
OZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 50, 82, 83, 94. ZDR člen 14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank
Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako, kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila.
Pri pisanju pogodbe o zaposlitvi je prišlo do pomote v zapisu datuma, do katerega traja delovno razmerje. V pogodbi zapisan datum ne odraža prave volje strank.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 212, 214, 214/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - trditveno in dokazno breme
Tudi v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljajo določbe ZPP o procesnem dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi.
invalidnost I. kategorije - pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina
Na podlagi izvedenih dokazov je zaključek sodišča jasen - v času izdaje spornih odločb tožene stranke pri tožnici ni bila podana I. kategorija invalidnosti, temveč je bila še naprej podana njena preostala delovna zmožnost v okviru že prej priznane III. kategorije invalidnosti v smislu 60. in 61. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru odpovednih razlogov in obrazložitve teh razlogov v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.
Pri prvi kršitvi, ki se tožniku očita v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, niso podani zanki kaznivega dejanja ponarejanja listin. Tožena stranka je namreč tožniku očitala, da je v dnevne razvide voženj vpisoval izmišljene ure poučevanja kandidatov, ob tem da je bil tožnik kot učitelj vožnje dnevne razvide voženj upravičen oziroma celo dolžan voditi. Jasno je torej, da ne gre za listine, ki ne izvirajo od osebe, ki je na njih navedena kot izdajatelj, ali je njihova vsebina resnična ali ne, pa z vidika presoje znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin, ni pomembno.
Iz opisa drugega dejanja, ki se tožniku očita v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja goljufije. Omenjen ni niti goljufiv namen pridobiti protipravno premoženjsko korist niti ni pojasnjeno, kaj naj bi protipravno premoženjsko korist sploh predstavljalo. Kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je torej navedena brez znakov nekega kaznivega dejanja, kar ne zadošča za opredelitev te odpovedi kot odpovedi iz odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom torej ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
V obravnavanem primeru gre za dve očitni pisni pomoti, zato je Vrhovno sodišče navedeni pomoti popravilo s popravnim sklepom na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS0017012
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377.
dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje - gospodarski spor - zavrženje revizije
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP določa kot pogoj za dovoljenost revizije.
priznanje tuje sodne odločbe – sodba sodišča Bosne in Hercegovine - ugotovitev očetovstva - preživljanje otrok - preživnina - določitev preživnine v odstotku plače - javni red - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme
Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca ni v nasprotju z javnim redom v RS v smislu določbe 100. člena ZMZPP.
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel ter da se ne spomni, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo v postopku in da je podal odgovor na tožbo, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člen ZMZPP, ki bi pomenile oviro za priznanje tuje sodne odločbe.
hitri postopek – smiselna uporaba ZUP – vrnitev v prejšnje stanje - kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – prenehanje pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Prenehanje subjekta, pri katerem je odgovorna oseba delovala, ni upoštevna okoliščina pri izreku sankcije odgovorni osebi za storjeni prekršek.
ZKP člen 92, 93, 93/2, 131, 420, 420/1. URS člen 2, 28. ZDavP-2 člen 125, 125/1. ZST-1 člen 9.
stroški kazenskega postopka – poseben sklep o stroških kazenskega postopka – izpodbijanje odločbe o stroških – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje - odločanje o stroških postopka – zastaranje pravice do odmere stroškov – izvršitev odločbe o stroških
Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da mora biti tudi v kazenskem postopku o stroških (pravnomočno) odločeno najkasneje v petih letih po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, sicer pravica sodišča do izdaje sklepa o stroških zastara.
Če ob izdaji sodbe sodišče še nima vseh podatkov o višini stroškov, pa morajo biti stroški odmerjeni najkasneje v petih letih po preteku trimesečnega roka iz drugega odstavka 93. člena ZKP, ki je zakonski prekluzivni rok, znotraj katerega morajo upravičenci podati zahtevek s podatki o višini stroškov.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov - predpisi o prekrških - plakatiranje - referendumska kampanja – zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15/2, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZad
V konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.
Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev v naravi nudijo določbe 88. člena ZDen.