OZ člen 22, 507, 508, 512, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZUreP-1 člen 85, 87.
dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica – solastna nepremičnina - predkupna pravica solastnika - predkupna pravica občine - kršitev predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice - ponudba - razveljavitev pogodbe
Določba 507. člena OZ predvideva dve obveznosti lastnika stvari, ki ju je ob nameravani prodaji dolžan izpolniti nasproti predkupnemu upravičencu, in sicer: (1) dolžnost obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari ter (2) dolžnost predkupnemu upravičencu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002561
ZPP člen 370, 370/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 80, 80/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve – revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer izključevalni ugovor, to je ugovor, ki izključuje zahtevek tožeče stranke. Vendar pa je pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami, v obravnavanem sporu o tem, kdaj je tožeča stranka zvedela za škodo (kar je pomembno za začetek teka zastaranja).
Ker v revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tožeča stranka v reviziji (s sklicevanjem na to, da naj bi za škodo zvedela) ne more izpodbijati ugotovljenih dejstev, ki so bila pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
Ladjar je od prevzema do izročitve odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz (domneva ladjarjeve odgovornosti). Odgovornosti za škodo se lahko razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala zaradi skrite napake tovora. Navedeno pomeni, da je trditveno in dokazno breme razbremenitve odškodninske odgovornosti na ladjarju.
pogodbeno materialno pravo - upoštevanje pogodbenega materialnega prava po uradni dolžnosti
Ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti zavezo tožeče stranke iz pogodbe. Pri pogodbenem materialnem pravu namreč ni mogoče paziti na njegovo pravilno uporabo po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno, če se stranka nanj ni izrecno in konkretno sklicevala.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom torej ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
invalidnost I. kategorije - pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina
Na podlagi izvedenih dokazov je zaključek sodišča jasen - v času izdaje spornih odločb tožene stranke pri tožnici ni bila podana I. kategorija invalidnosti, temveč je bila še naprej podana njena preostala delovna zmožnost v okviru že prej priznane III. kategorije invalidnosti v smislu 60. in 61. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru odpovednih razlogov in obrazložitve teh razlogov v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.
Pri prvi kršitvi, ki se tožniku očita v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, niso podani zanki kaznivega dejanja ponarejanja listin. Tožena stranka je namreč tožniku očitala, da je v dnevne razvide voženj vpisoval izmišljene ure poučevanja kandidatov, ob tem da je bil tožnik kot učitelj vožnje dnevne razvide voženj upravičen oziroma celo dolžan voditi. Jasno je torej, da ne gre za listine, ki ne izvirajo od osebe, ki je na njih navedena kot izdajatelj, ali je njihova vsebina resnična ali ne, pa z vidika presoje znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin, ni pomembno.
Iz opisa drugega dejanja, ki se tožniku očita v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja goljufije. Omenjen ni niti goljufiv namen pridobiti protipravno premoženjsko korist niti ni pojasnjeno, kaj naj bi protipravno premoženjsko korist sploh predstavljalo. Kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je torej navedena brez znakov nekega kaznivega dejanja, kar ne zadošča za opredelitev te odpovedi kot odpovedi iz odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
OZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 50, 82, 83, 94. ZDR člen 14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank
Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako, kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila.
Pri pisanju pogodbe o zaposlitvi je prišlo do pomote v zapisu datuma, do katerega traja delovno razmerje. V pogodbi zapisan datum ne odraža prave volje strank.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 212, 214, 214/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - trditveno in dokazno breme
Tudi v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljajo določbe ZPP o procesnem dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 178, 178/1, 275. ZUP člen 225.
starostna pokojnina - izdaja nove odločbe - ustavitev izplačevanja pokojnine - poseg v načelo pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo načelo pravnomočnosti, kot izhaja iz določbe 158. člena Ustave, in ki pomeni, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka z izpodbijanima odločbama posegla v pravnomočno odločbo z dne 7. 12. 2007, s katero je tožena stranka tožnici priznala pravico do starostne pokojnine od 15. 6. 2007 dalje, na način, ki nima podlage v zakonu.
Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
O predlogu za izločitev sodnic Vrhovno sodišče ni odločalo, saj mora stranka zahtevati izločitev prvostopenjskega sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe, pri čemer lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi (drugi in tretji odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zahtevi za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, o zahtevi za izločitev predsednika sodišča pa odloči predsednik neposredno višjega sodišča (prvi in drugi odstavek 73. člena ZPP). Glede na navedeno ta zahteva presega okvir odločanja v obravnavanem pritožbenem postopku.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - plačilo prispevkov
Ob ugotovitvi, da je za obstoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja v spornem obdobju pomembno, kateremu nosilcu zavarovanja oziroma na katerem območju so bili za tožnika plačani prispevki (da je delodajalec zanj plačeval prispevke, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), je sodišče utemeljeno izhajalo iz takratne pravne ureditve, da se prispevki od osebnih dohodkov plačujejo družbeno-politični skupnosti oziroma nosilcu zavarovanja, na katerega območju se delo opravlja oziroma na katerem ima delavec stalno prebivališče.
invalidnost – pravice iz invalidskega zavarovanja - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - spremembe v stanju invalidnosti
Predmet obravnavanega socialnega spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 17. 3. 2011 in 14. 9. 2011, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Ker pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo in jih tudi ni mogoče odvzeti (5. člen ZPIZ-1), lahko tožnik kadarkoli zahteva (ponovno) odločanje o pravici do priznanja invalidnosti zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, ki vpliva na njegovo delovno zmožnost oziroma na podlagi nove medicinske dokumentacije.
V obravnavanem primeru gre za dve očitni pisni pomoti, zato je Vrhovno sodišče navedeni pomoti popravilo s popravnim sklepom na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazi - zaslišanje stranke
Ker tožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem in tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 ni izkazala (saj ni predložila nobenega dokaza), je sodišče prve stopnje njeno zahtevo pravilno zavrnilo.
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
To, da je toženka strokovna sodelavka Višjega sodišča v Mariboru, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bila lahko ogrožena objektivna nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016926
SPZ člen 95, 96. OZ člen 198. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena uporaba stanovanja – dobra vera - uporabnina – stvarnopravne reparacije – odstop od sodne prakse zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika neutemeljeno zatrjujeta odstop od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri dobra vera ni predpostavka pravice do uporabnine, pač pa je pri kondikcijskih in verzijskih zahtevkih dobra vera pomembna le v zvezi z zamudnim obrestovanjem in z vračanjem plodov.