ZVV člen 6, 15, 15/1. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. URS člen 155, 155/2.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakona - retroaktivnost
Izpodbijana odločba ni v nasprotju z načelom socialne države in v pravico tožnice do socialne varnosti ne posega, ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnica s svojimi prejemki presega v zakonu določeno odmerno osnovo za veteranski dodatek, saj njena pokojnina znaša 761,21 EUR.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi, št. U-I-13/13-4 z dne 14. 11. 2013 med drugim navedlo, da ker izpodbijana ureditev ne učinkuje za nazaj, temveč za čas po 1. 1. 2013, to pomeni, da ni v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obvestilo - izpodbijanje obvestila - upravna odločba - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri izpodbijani odločitvi gre zgolj za dopis in ne za upravno odločbo v smislu določil ZUS-1. Pri razpisu je šlo zgolj za eno izmed faz postopka, ne pa za dokončno odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v tem upravnem sporu. Zato obvestilo o stanju stvari med postopkom ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo odločitve se bodo lahko uveljavljali ob izdaji končne odločbe.
V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje obvestila v upravnem sporu ne po 1., ne po 2. členu ZUS-1, niti po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - plačilna nesposobnost
V primeru davčnih obveznosti je tehtanje javnega interesa in interesov davčnih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je predpisal, da pritožba zoper sklep prve stopnje ne zadrži izvršitve. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72a.
odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - preferencialno kamboško poreklo - upravno sodelovanje - preverjanje obrazca A - nabava koles
V konkretni zadevi je prvostopenjski organ postopal v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe, ki se nanašajo na upravno sodelovanje držav upravičenk glede dokazila o poreklu obrazec A, glede ostalih dokazil o poreklu pa je sprejel zaključke zgolj na podlagi poročila OLAF. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi bila dolžnost carinskega organa, da tudi za omenjena dokazila o poreklu - obrazec A postopa v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe in tudi glede omenjenih dokazil (obrazec A) pridobi odgovor kamboških organov. Carinski organ pa ima nadaljnjo možnost, da v primeru, če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, poslati pristojnim organov drugo obvestilo. Glede na odgovor kamboških organov, ki ga je carinski organ pridobil v zvezi s preverjanjem obrazca A, bi bila po presoji sodišča dolžnost carinskega organa, da pridobi dodatne informacije. Zaključki na podlagi navedenih ugotovitev imajo namreč za posledico naknadno vknjižbo carinskega dolga po prvem odstavku 220. člena CZS.
stroški davčnega postopka - uspeh v postopku - uspeh v pritožbo - nadomestni sklep organa druge stopnje
Stališče tožnika, da je s pritožbo uspel, ne drži. Davčni organ je namreč z izdajo nadomestnega sklepa saniral zgolj ugotovljene procesne nepravilnosti. Po 242. členu ZUP lahko upravni organ po vloženi pritožbi zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe, v kateri lahko, kot je to v obravnavani zadevi storil tožnik, v celoti ponovi pritožbene ugovore, ki jim davčni organ z nadomestnim sklepom ni sledil. Odločitev, da se tožniku priznajo le stroški pritožbe zoper nadomestni sklep, je po presoji sodišča pravilna in skladna s tarifo Zakona o odvetniški tarifi, po kateri se določbe 3. dela (podpoglavja 4.6) za izvršbo v upravnem postopku uporabljajo smiselno in torej z upoštevanjem specifične ureditve upravnega odločanja.
ZEKom-1 člen 33, 33/3. ZUP člen 129, 129/1, 129-1.
dodelitev radijskih frekvenc - pobuda zainteresiranega za uporabo radijskih frekvenc - upravna zadeva
Pobuda zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc za javni razpis glede na faze postopka, razdelane v ZEKom-1, ne pomeni vloge za izdajo odločbe, temveč šele predhodno fazo pred eventualnim razpisom javnega razpisa. Ne pomeni niti, da ima APEK obveznosti na podlagi vložene pobude, da razpoložljivo radijsko frekvenco objavi z javnim razpisom.
Ker na podlagi vložene pobude zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc ne obstaja obveznost APEK, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi vlagatelja pobude, sodišče soglaša s toženo stranko, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 33. člena ZEKom-1 uzakonjena zgolj obveznost APEK, da v inštrukcijskem roku 15 dni pisno obvesti pobudnika o svoji nameri, ali namerava za razpoložljive radijske frekvence izvesti javni razpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - najemnina
Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tožnik v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni upoštevala, da mora za najemnino za stanovanje plačevati po 300 EUR, kar mu zmanjšuje finančna sredstva. Sodišče tožniku glede tega pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za odločitev v zadevi niso relevantni, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje tekočih obveznosti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - poravnava po ZDen - obseg poravnave
Iz 3. točke odločbe z dne 22. 11. 2012 je razvidno, da so parcele 96/4, 96/11 in 96/3 predmet poravnave. Tožbeni ugovor, da vsebuje poravnava zgolj parcelo 96/8 v izmeri 5355 m2, v denacionalizacijskem postopku zato ne more biti upoštevan.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnovo gozda na površini 0,68 ha ter način izvedbe obnove gozda – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik, zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
ZUTD člen 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzorom nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 20, 20/1, 20/1-g, 42, 44, 44/3.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - neopravičen izostanek - opravičljivi razlogi
Tožnik v roku 8 dni po prenehanju razlogov za izostanek s svetovalnega razgovora ni podal ustreznega opravičila, zato je prvostopenjski organ izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati in jih ne more niti sodišče.
Posojilnih pogodb ni bilo mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za opravljena knjiženja (terjatev iz naslova posojil) oziroma so le-te zgolj navidezne ter gre posledično pri obravnavanih izplačilih dejansko za prikrito izplačevanje dobička iz 7. točke prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2. Knjiženje opravljenih izplačil kot terjatev do posojilojemalca pri tem ni odločilnega pomena. Bistvo prikritega izplačila dobička je namreč ravno v tem, da se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov (npr. prodajne, licenčne, posojilne pogodbe) in knjiženj, ki ne odražajo resnične vsebine in ima za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 32, 32/1, 32/2, 44, 44/1, 85, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 13.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - višina odškodnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Spremljanje in ugotavljanje izhodiščne vrednosti kmetijskega zemljišča ter način ugotavljanja te vrednosti je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot določa Odlok o načinu določanja prednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Gre za podzakonski predpis, materialno pravo, katerega vsebina ne more biti stvar kontradiktornega upravnega postopka.
Pri podržavljenju po ZNNZ je relevantno stanje ob odvzemu posamezne parcele iz posesti, torej trenutek dejanskega podržavljenja. To je trenutek, ki se ga upošteva tako pri določitvi položaja denacionalizacijskih upravičencev pri podržavljenju po ZNNZ, kot trenutek, ki se ga upošteva pri preračunu ob podržavljenju dane odškodnine. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je potrebo ugotoviti za vsako parcelo, ki se je odvzemala iz posesti, stanje komunalne opremljenosti.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDT člen 173.
strokovni pregled nad delom okrožne državne tožilke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o strokovnem pregledu dela - zavrženje tožbe
Izpodbijani zapisnik o strokovnem pregledu dela v posamezni zadevi ne šteje med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z njim se tudi (še) ne more poseči v pravice posameznika, ker gre za akt, ki še ne učinkuje, to je, še ne povzroča pravnih posledic. Zapisnik (lahko) učinkuje šele, ko (in če) je uporabljen kot ena izmed podlag za ugotovitev sposobnosti tožnice za opravljanje tožilske službe ali v okviru odločanja pristojnega organa glede napredovanja tožnice po drugem odstavku 37. člena ZDT-1 ali v okviru odločanja pristojnih organov v zvezi z disciplinskim postopkom, uvedenim zoper tožnico, po določbah 79. - 92. člena ZDT-1. Sam zapisnik zato iz teh razlogov nima samostojnega pravnega varstva.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - datum pridobitve nepremičnine
Za pravno veljavno pridobitev nepremičnine je potrebno izpolniti zavezovalni (pogodba) in tudi razpolagalni pravni posel (vknjižba v zemljiško knjigo). Logična posledica tega pa je, kot je navedel drugostopenjski organ, da se kot datum sklenitve pogodbe upošteva datum sklenitve pogodbe, ki je lahko podlaga za pravilno izveden prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki se izvede z vknjižbo le-te v zemljiško knjigo. Glede na navedeno je pravilna odločitev, da se kot datum sklenitve prodajne pogodbe in s tem kot čas pridobitve kapitala upošteva pogodba, sklenjena dne 9. 4. 2002.
Če so nezakonito odloženi komunalni in drugi odpadki, lahko občinska inšpekcija naloži posestniku parcele, na kateri se takšni odpadki nahajajo, da jih je dolžan v določenem roku odstraniti. Na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča oz. posestnik zemljišča.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz delovnega razmerja - prejemki v blagu
Relevantna ni vrsta temveč vrednost blaga, ki je ga je (kot zamenjano) v breme družbe A. d.d. tožnik izdal iz trgovine. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV, bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem (količnik 1,333) neto prejemka.
davek od odhodka iz dejavnosti - DDV - opravljanje dejavnosti - jezik v postopku - tolmač - vročanje - naslov za vročanje
Pri rabi jezika v postopku gre za pravico stranke, ki je ta ni dolžna izkoristiti. To velja še zlasti za obravnavano zadevo, ko gre za odločitev v davčno inšpekcijskem pregledu. V inšpekcijskem postopku pa inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Poleg tega pa gre v tem postopku za odločitev v davčno inšpekcijskem pregledu, ki prvenstveno temelji na listinah. Tožnik je brez dvoma imel tudi možnost, da si sam zagotovi svojega tolmača, vendar te možnosti ni izkoristil.
Prvostopenjski organ je pisanja pošiljal tožniku tudi na naslov, ki ga je navedel kot svoje stalno bivališče (v Veliki Britaniji), a so se pisanja ob vročanju na tem naslovu vračala. Ker tako kljub več poskusom vročanja ni bilo mogoče opraviti na naslovu, ki ga je navedel tožnik, je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je, ker vročitve zapisnika po 87. členu ZUP ni bilo mogoče opraviti, zapisnik vročil skladno s 96. členom ZUP.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma
Izsledke vseh treh primerjav je toženka povezala v ugotovitev, da pri povprečnem potrošniku ne bo obstojala verjetnost zmede glede izvora blaga, če bodo na trgu prisotne vse tri znamke. To je pravilno utemeljila z oceno, da si primerjani znaki niso zamenljivo vizualno podobni ter da ni verjetno, da bi potrošnik znake fonetično in pomensko dojemal kot podobne. Znaki se razlikujejo do te mere, da bo potrošnik prehrambenih izdelkov, kateri zaradi vedno večje konkurence tovrstnih izdelkov na trgu postaja bolj pozoren pri njihovi izbiri, razlike opazil na prvi pogled.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišč - notarska dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožnica nepremičnino uporablja za notarsko dejavnost, in da je NUSZ odmerjen glede na to dejavnost. Zato za presojo, ali je toženka dejansko namembnost tožničinih zazidanih stavbnih zemljišč pravilno opredelila kot namembnost iz skupine D – „storitvene in trgovske namene“ in ne iz skupine E – „javne službe in storitve“, ni pravno odločilno, kakšna je s prostorskim aktom predvidena namembnost zemljišč.
Merilo namembnosti po svoji naravi pomeni, da se različno vrednoti različne namembnosti, zato razlikovanje med dejavnostmi samo po sebi ne pomeni očitane arbitrarnosti. Glede na to je neutemeljeno sklicevanje tožnice na dejavnosti, ki so uvrščene v skupino E. Vprašanje primernosti razvrstitve posameznih namembnosti v skupine pa ni predmet presoje v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev Azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. To pomeni, da očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Ker zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, je sodišče tožbo zavrglo.