Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 16. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe. Dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge. Zaradi navedenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.
ZPP člen 142, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12, 12/2.
vročitev po fikciji - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - opozorilo
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka za prevzem, ne glede na to, da na obvestilu sodišču ni povzeta cela vsebina obvestila prejemniku in vsa opozorila z obvestila.
Ratio ureditve o času nastopa fikcije vročitve je v tem, da je treba enako obravnavati stranke, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tiste, za katere velja fikcija vročitve pisanja. Stranka, ki je pisanje dvignila na zadnji dan roka za prevzem in ji je pisanje takrat tudi vročeno (oziroma tudi njen nasprotnik), namreč ne more biti na slabšem kot stranka, ki je po lastni volji opustila prevzem pisanja.
Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka ni upoštevalo novele zakona (ZPIZ-2G), ki je bila sprejeta že v času po vložitvi citirane zahteve za oceno ustavnosti. Novela, ki velja od 1. 1. 2020 dalje namreč v prvem odstavku 130. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona (ZPIZ-2), lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00043746
OZ člen 5, 7. SPZ člen 39. ZPP člen 163, 163/4, 212, 214. ZOdvT člen 19.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - prenehanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi - zloraba izvršbe - načelo vestnosti in poštenja - sporno lastništvo nepremičnine - slaba vera kupca - oškodovanje - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznano dejstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Tožnica je z uveljavitvijo ZLNDL na nepremičnini pridobila lastninsko pravico, vendar pa je bil njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen, ker ji ni uspelo izkazati toženkine zlorabe izvršilnega postopka, zato je toženka z nakupom na javni dražbi postala nova lastnica nepremičnine, s tem pa je tožničina lastninska pravica prenehala.
Za zlorabo izvršbe ne zadošča že vedenje upnika, da premoženje, na katerega posega v izvršbi, ni dolžnikovo. Zgolj slaba vera upnika namreč kupcu na javni dražbi ne preprečuje pridobitve lastninske pravice. Zato bi bili očitki toženki, da se je zavedala, da nepremičnina ni last dolžnice, pomembni šele, če bi bilo izkazano nadaljnje usklajeno zlonamerno ravnanje upnika in dolžnika s ciljem oškodovati tožnico pri uveljavljanju njene lastninske pravice.
Za uspešno uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka glede uporabe določila drugega odstavka 214. člena ZPP bi pritožnica morala zatrjevati in dokazati, da je sodišče to določbo v točno določenem primeru (glede posameznega priznanega dejstva) uporabilo napačno in hkrati, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da že iz njenih navedb izhaja, da se ne strinja z konkretnimi trditvami toženke o posameznih dejstvih, pri čemer teh ne izpostavi, zatrjevane procesne kršitve ni izkazala.
Po 19. členu ZOdvT predstavlja, v primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker je sodišče postopek na prvi stopnji vodilo trikrat, je toženki nagrado za narok, za katero tarifa ne predvideva vštetja v ponovljenem postopku, utemeljeno priznalo trikrat (enkrat za vsako fazo postopka na prvi stopnji). Sodišče o stroških odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). V konkretni zadevi so bile vse predhodne odločitve o stroških postopka na instančnih sodiščih razveljavljene, zato se tožnica nanje ne more sklicevati.
sodna taksa - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - upoštevanje nepremičnega premoženja - poslovni prostor
V upoštevno premoženje se ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.
ZIZ člen 52, 52/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
delni umik predloga za izvršbi - stroškovna odločitev - obrazložena vloga - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - opredelitev do navedb stranke
Sodišče odloči o zahtevi za odpravo nepravilnosti s sklepom samo, če je vložnik to zahteval (drugi odstavek 52. člena ZIZ). Ker temu ni bilo tako v obravnavani zadevi, je upnica glede svojih pripomb na opravljanje izvršbe prejela odgovor sodišča v obliki uradnega dopisa z dne 25. 11. 2020, kjer ji je bilo obrazloženo, da se sklep o izvršbi izvršuje v skladu z zakonskimi določili.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 1-10, 20, 20/1.
III. kategorija invalidnosti - pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, torej pogoj glede kategorije invalidnosti, kot je določen v 41. členu ZPIZ-2, kot tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2. Če en od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti pravice do invalidske pokojnine. V predmetni zadevi ni izpolnjen že pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe.
Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi je pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti benificiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v BIH.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba izbrisne tožbe - pogoji za dovolitev vpisa - potrdilo o vloženi tožbi - označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstava 79. člena ZZK-1.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - iz izvršbe izvzeti prejemki - čas trajanja ukrepa - odlog izvršbe
ZIUPOPDVE določa, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, izvzeti iz izvršbe po ZIZ. Vendar pa ta zakon velja šele od 31. 12. 2020 in v nobenem delu ne določa veljavnosti tega ukrepa za nazaj. Zakonodajalec je predvidel, da bo odlog izvršbe nastopil po samem zakonu, zato sodišča posebnih sklepov ne bodo izdajala.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165, 165/2.
priznanje pokojninske dobe - prevzemnik kmetije - pokojninska doba
Tožnik ob vložitvi zahteve v predsodnem upravnem postopku dne 14. 2. 2018 ni imel statusa prevzemnika kmečkega gospodarstva, saj je svoj delež leta 2017 z izročilno pogodbo prenesel na sina, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dobe od 1978 do 1984 na temelju prevzema kmečkega gospodarstva.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka med postopkom
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Obravnavani izvršilni stroški postopka izbrisa zastavnih pravic so posledica naključja, ki je v sferi upnikov Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za stroške v zvezi z delom sodišča. Četudi je šlo za napako sodišča, kot izpostavljajo upniki v pritožbi, je to naključje, ki bremeni upnika. Ne gre za stroške, ki bi jih povzročil dolžnik, zato mu ne smejo iti v breme. Tudi za njihovo plačilo iz proračuna ni pravne podlage, saj ni šlo za postopek po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo upnikov.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dokazna ocena
Obstaja vzročna zveza med prometno nezgodo tožnice in pojavom avaskularne nekroze in je podana odgovornost toženke, pri kateri je bilo sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, s katerim je A. A. dne 31. 10. 2001 to prometno nezgodo, v kateri je bila tožnica poškodovana kot sopotnica na zadnjem sedežu osebnega vozila, povzročil.
Odškodnina za strah je praviloma pravno priznana le kot pretekla škoda. Zakon sicer glede povrnitve bodoče škode ne izključuje odškodnine za bodoči strah. Vendar se v takšnem primeru (če je strah gotov), ko strah ne izveni, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev, ki povzroča duševne bolečine. Gre torej za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravična odškodnina za celotno škodo znaša 39.693,73 EUR.
ZFPPIPP člen 119a, 119a/1, 119a/4, 119a/5, 221n, 221n/4.
prisilna poravnava - upniški odbor - razrešitev upravitelja - imenovanje novega upravitelja - zmotna uporaba materialnega prava
Razlaga sodišča prve stopnje, da je treba v primeru, ko je v postopku zaradi insolventnosti vzpostavljen tako upniški odbor navadnih upnikov kot upniški odbor ločitvenih upnikov, glasove članov obeh odborov seštevati, izvotli smiselnost ustanovitve dveh odborov.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - prepozen predlog
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, je bil obsojenčev predlog podan prepozno, zato ga je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) utemeljeno kot prepoznega zavrglo. Navedeno zakonsko določilo določa, da lahko obdolženec poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.