ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4,. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 163, 163/3.
prekršek - voznik avtomobila - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Nadaljnje navedbe izvedenca, da so bile na vozilu po spodnjem delu odbijača vidne odrgnine po celotni širini odbijača, prav tako so navedene sveže odrgnine vidne na oljnem koritu motorja, vsi ti sestavni deli pa so v neposredni bližini sestavnega dela pokrova klinastega jermena s spodnje strani vozila, zato izvedenec ocenjuje, da je z veliko verjetnostjo ta del sestavni del obdolženčevega vozila, v povezavi z izpovedbo obeh v postopku zaslišanih prič policistov, ki sta smiselno enako izpovedala, da je obdolžencu med vožnjo po makadamu z vozila odpadel del podvozja oziroma kos plastike, utemeljuje, ob izrecni navedbi obdolženega v zagovoru, da avta ni dal za vožnjo nikomer, zaključek, da je prav obdolženi bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu sledila in sta ga ustavljala policista.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-2.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - družba ne posluje na poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - odpoved najemne pogodbe
Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP za izbris pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register (t. j., da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Takšen dejanski stan pa ni podan, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register takšno dovoljenje imela, pa ji ga je kasneje lastnik objekta preklical.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka med postopkom
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Obravnavani izvršilni stroški postopka izbrisa zastavnih pravic so posledica naključja, ki je v sferi upnikov Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za stroške v zvezi z delom sodišča. Četudi je šlo za napako sodišča, kot izpostavljajo upniki v pritožbi, je to naključje, ki bremeni upnika. Ne gre za stroške, ki bi jih povzročil dolžnik, zato mu ne smejo iti v breme. Tudi za njihovo plačilo iz proračuna ni pravne podlage, saj ni šlo za postopek po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo upnikov.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 1-10, 20, 20/1.
III. kategorija invalidnosti - pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, torej pogoj glede kategorije invalidnosti, kot je določen v 41. členu ZPIZ-2, kot tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2. Če en od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti pravice do invalidske pokojnine. V predmetni zadevi ni izpolnjen že pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe.
Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi je pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti benificiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v BIH.
sodna taksa - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - upoštevanje nepremičnega premoženja - poslovni prostor
V upoštevno premoženje se ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.
Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka ni upoštevalo novele zakona (ZPIZ-2G), ki je bila sprejeta že v času po vložitvi citirane zahteve za oceno ustavnosti. Novela, ki velja od 1. 1. 2020 dalje namreč v prvem odstavku 130. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona (ZPIZ-2), lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00043746
OZ člen 5, 7. SPZ člen 39. ZPP člen 163, 163/4, 212, 214. ZOdvT člen 19.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - prenehanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi - zloraba izvršbe - načelo vestnosti in poštenja - sporno lastništvo nepremičnine - slaba vera kupca - oškodovanje - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznano dejstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Tožnica je z uveljavitvijo ZLNDL na nepremičnini pridobila lastninsko pravico, vendar pa je bil njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen, ker ji ni uspelo izkazati toženkine zlorabe izvršilnega postopka, zato je toženka z nakupom na javni dražbi postala nova lastnica nepremičnine, s tem pa je tožničina lastninska pravica prenehala.
Za zlorabo izvršbe ne zadošča že vedenje upnika, da premoženje, na katerega posega v izvršbi, ni dolžnikovo. Zgolj slaba vera upnika namreč kupcu na javni dražbi ne preprečuje pridobitve lastninske pravice. Zato bi bili očitki toženki, da se je zavedala, da nepremičnina ni last dolžnice, pomembni šele, če bi bilo izkazano nadaljnje usklajeno zlonamerno ravnanje upnika in dolžnika s ciljem oškodovati tožnico pri uveljavljanju njene lastninske pravice.
Za uspešno uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka glede uporabe določila drugega odstavka 214. člena ZPP bi pritožnica morala zatrjevati in dokazati, da je sodišče to določbo v točno določenem primeru (glede posameznega priznanega dejstva) uporabilo napačno in hkrati, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da že iz njenih navedb izhaja, da se ne strinja z konkretnimi trditvami toženke o posameznih dejstvih, pri čemer teh ne izpostavi, zatrjevane procesne kršitve ni izkazala.
Po 19. členu ZOdvT predstavlja, v primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker je sodišče postopek na prvi stopnji vodilo trikrat, je toženki nagrado za narok, za katero tarifa ne predvideva vštetja v ponovljenem postopku, utemeljeno priznalo trikrat (enkrat za vsako fazo postopka na prvi stopnji). Sodišče o stroških odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). V konkretni zadevi so bile vse predhodne odločitve o stroških postopka na instančnih sodiščih razveljavljene, zato se tožnica nanje ne more sklicevati.
ZPP člen 142, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12, 12/2.
vročitev po fikciji - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - opozorilo
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka za prevzem, ne glede na to, da na obvestilu sodišču ni povzeta cela vsebina obvestila prejemniku in vsa opozorila z obvestila.
Ratio ureditve o času nastopa fikcije vročitve je v tem, da je treba enako obravnavati stranke, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tiste, za katere velja fikcija vročitve pisanja. Stranka, ki je pisanje dvignila na zadnji dan roka za prevzem in ji je pisanje takrat tudi vročeno (oziroma tudi njen nasprotnik), namreč ne more biti na slabšem kot stranka, ki je po lastni volji opustila prevzem pisanja.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - iz izvršbe izvzeti prejemki - čas trajanja ukrepa - odlog izvršbe
ZIUPOPDVE določa, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, izvzeti iz izvršbe po ZIZ. Vendar pa ta zakon velja šele od 31. 12. 2020 in v nobenem delu ne določa veljavnosti tega ukrepa za nazaj. Zakonodajalec je predvidel, da bo odlog izvršbe nastopil po samem zakonu, zato sodišča posebnih sklepov ne bodo izdajala.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 16. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe. Dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge. Zaradi navedenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
Ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka poleg plačanega zneska v višini 20.992,00 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje odštelo od celotno ugotovljene zavarovalnine, ni izkazala, da je še dodatno plačala znesek v višini 1.614,77 EUR, na kar pravilno opozarja tožeča stranka v odgovoru na pritožbi, se izkaže, da tudi ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec, ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, prav tako ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja ter zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2, ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne predčasne ali invalidske pokojnine.
pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek začet po uradni dolžnosti - blodnjavost - paranoidna shizofrenija
V tem je namreč bistvo postopka po uradni dolžnosti: sodišče ne odloča o predlogu ali pobudi, ampak na podlagi informaciji, ki jih je pridobilo, samo ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo.
Pogodba o konzorciju v našem pravu ni zakonsko urejena (gre torej za inominatno pogodbo avtonomnega prava). Pravni redi pogodbo o konzorciju zato obravnavajo kot obliko družbene pogodbe, a to je le pravni okvir, ki ga je v vsakem konkretnem primeru treba napolniti s konkretno vsebino.
Ker družba ni pravna oseba in kot taka ne more imeti pravic in obveznosti, se označba "v imenu družbe" nanaša le na zunanji videz, pravno pa so učinki takega nastopanja enaki kot pri nastopanju v imenu družbenikov. Ker se navedeni odstavek izrecno sklicuje na določbe OZ o zastopanju nasploh, v poštev pridejo določbe 69. do 79. člena OZ. Izmed številnih vprašanj odnosov med člani konzorcija je torej ključno imenovanje vodilnega konsorta. Vloga in pooblastila vodilnega konsorta, kot to vsebinsko opredeljuje vsaka konkretna konzorcijska pogodba, namreč pojasnjujejo, v kakšnem razmerju so člani konzorcija do tretjih oseb. To razmerje je odvisno od konkretnega primera, v prvi vrsti pa od tega, ali vodilni konsort nastopa proti tretjim osebam v imenu in za račun drugih konsortov ali samo kot njihov komisionar (788. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043729
ZPP člen 212, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - podjemna pogodba - grajanje napak
Ugovorne navedbe tožene stranke so bile do takšne mere pavšalne in nekonkretizirane, da v zvezi z njimi ni bilo mogoče izvajati dokazov z zaslišanjem prič, saj ti ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Stranka mora namreč najprej navesti dejstva, dokazni predlog pa služi dokazovanju teh dejstev. Na podlagi navedb pravdnih strank, predloženih in predlaganih dokazov, je zato sodišče lahko odločilo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, saj je o dejanskem stanju bilo mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - spor majhne vrednosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe je moralo sodišče za določitev denarne odškodnine, torej za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO, ugotoviti in upoštevati še obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO.