Ker po 398. členu ZGD-1 izpodbojen sklep preneha veljati šele, ko je s pravnomočno oblikovalno sodno odločbo razveljaven, dotlej pa velja in učinkuje, vložena tožba zaradi izpodbijanja sklepov skupščine ni ovira za vpis sprememb v sodni register po izpodbijanem sklepu skupščine in razlog za zavrnitev vpisa v sodni register.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba izbrisne tožbe - pogoji za dovolitev vpisa - potrdilo o vloženi tožbi - označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstava 79. člena ZZK-1.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - prepozen predlog
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, je bil obsojenčev predlog podan prepozno, zato ga je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) utemeljeno kot prepoznega zavrglo. Navedeno zakonsko določilo določa, da lahko obdolženec poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165, 165/2.
priznanje pokojninske dobe - prevzemnik kmetije - pokojninska doba
Tožnik ob vložitvi zahteve v predsodnem upravnem postopku dne 14. 2. 2018 ni imel statusa prevzemnika kmečkega gospodarstva, saj je svoj delež leta 2017 z izročilno pogodbo prenesel na sina, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dobe od 1978 do 1984 na temelju prevzema kmečkega gospodarstva.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-2.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - družba ne posluje na poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - odpoved najemne pogodbe
Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP za izbris pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register (t. j., da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Takšen dejanski stan pa ni podan, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register takšno dovoljenje imela, pa ji ga je kasneje lastnik objekta preklical.
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4,. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 163, 163/3.
prekršek - voznik avtomobila - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Nadaljnje navedbe izvedenca, da so bile na vozilu po spodnjem delu odbijača vidne odrgnine po celotni širini odbijača, prav tako so navedene sveže odrgnine vidne na oljnem koritu motorja, vsi ti sestavni deli pa so v neposredni bližini sestavnega dela pokrova klinastega jermena s spodnje strani vozila, zato izvedenec ocenjuje, da je z veliko verjetnostjo ta del sestavni del obdolženčevega vozila, v povezavi z izpovedbo obeh v postopku zaslišanih prič policistov, ki sta smiselno enako izpovedala, da je obdolžencu med vožnjo po makadamu z vozila odpadel del podvozja oziroma kos plastike, utemeljuje, ob izrecni navedbi obdolženega v zagovoru, da avta ni dal za vožnjo nikomer, zaključek, da je prav obdolženi bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu sledila in sta ga ustavljala policista.
pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - spor majhne vrednosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe je moralo sodišče za določitev denarne odškodnine, torej za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO, ugotoviti in upoštevati še obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043729
ZPP člen 212, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - podjemna pogodba - grajanje napak
Ugovorne navedbe tožene stranke so bile do takšne mere pavšalne in nekonkretizirane, da v zvezi z njimi ni bilo mogoče izvajati dokazov z zaslišanjem prič, saj ti ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Stranka mora namreč najprej navesti dejstva, dokazni predlog pa služi dokazovanju teh dejstev. Na podlagi navedb pravdnih strank, predloženih in predlaganih dokazov, je zato sodišče lahko odločilo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, saj je o dejanskem stanju bilo mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek začet po uradni dolžnosti - blodnjavost - paranoidna shizofrenija
V tem je namreč bistvo postopka po uradni dolžnosti: sodišče ne odloča o predlogu ali pobudi, ampak na podlagi informaciji, ki jih je pridobilo, samo ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo.
Pogodba o konzorciju v našem pravu ni zakonsko urejena (gre torej za inominatno pogodbo avtonomnega prava). Pravni redi pogodbo o konzorciju zato obravnavajo kot obliko družbene pogodbe, a to je le pravni okvir, ki ga je v vsakem konkretnem primeru treba napolniti s konkretno vsebino.
Ker družba ni pravna oseba in kot taka ne more imeti pravic in obveznosti, se označba "v imenu družbe" nanaša le na zunanji videz, pravno pa so učinki takega nastopanja enaki kot pri nastopanju v imenu družbenikov. Ker se navedeni odstavek izrecno sklicuje na določbe OZ o zastopanju nasploh, v poštev pridejo določbe 69. do 79. člena OZ. Izmed številnih vprašanj odnosov med člani konzorcija je torej ključno imenovanje vodilnega konsorta. Vloga in pooblastila vodilnega konsorta, kot to vsebinsko opredeljuje vsaka konkretna konzorcijska pogodba, namreč pojasnjujejo, v kakšnem razmerju so člani konzorcija do tretjih oseb. To razmerje je odvisno od konkretnega primera, v prvi vrsti pa od tega, ali vodilni konsort nastopa proti tretjim osebam v imenu in za račun drugih konsortov ali samo kot njihov komisionar (788. člen OZ).
ZIZ člen 52, 52/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
delni umik predloga za izvršbi - stroškovna odločitev - obrazložena vloga - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - opredelitev do navedb stranke
Sodišče odloči o zahtevi za odpravo nepravilnosti s sklepom samo, če je vložnik to zahteval (drugi odstavek 52. člena ZIZ). Ker temu ni bilo tako v obravnavani zadevi, je upnica glede svojih pripomb na opravljanje izvršbe prejela odgovor sodišča v obliki uradnega dopisa z dne 25. 11. 2020, kjer ji je bilo obrazloženo, da se sklep o izvršbi izvršuje v skladu z zakonskimi določili.
DZ člen 171, 175, 175/1, 175/2, 175/5, 184, 184/3, 184/4.
namestitev otroka v zavod - plačilo preživnine za otroka - dolžnost preživljanja otrok - postavitev skrbnika - posebni transakcijski račun - določitev preživnine - omejitev starševske skrbi
Določbe tretjega in četrtega odstavka 184. člena DZ ne predstavljajo samostojnega pravnega temelja za postavitev skrbnika, ki bi razpolagal in upravljal s sredstvi na otrokovem (posebnem) računu. Gre za določbe, ki so po svoji vsebini operativne narave.
Če otrok postavljenega skrbnika nima in če niso podani pogoji za omejitev posameznih starševskih upravičenj, ni (ustavno) sprejemljivo, da bi sodišče zgolj na tej podlagi imenovalo skrbnika. V tem primeru bi šlo za prikrit poseg v starševsko skrb, brez ustrezne vsebinske presoje otrokove ogroženosti.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka med postopkom
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Obravnavani izvršilni stroški postopka izbrisa zastavnih pravic so posledica naključja, ki je v sferi upnikov Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za stroške v zvezi z delom sodišča. Četudi je šlo za napako sodišča, kot izpostavljajo upniki v pritožbi, je to naključje, ki bremeni upnika. Ne gre za stroške, ki bi jih povzročil dolžnik, zato mu ne smejo iti v breme. Tudi za njihovo plačilo iz proračuna ni pravne podlage, saj ni šlo za postopek po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo upnikov.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dokazna ocena
Obstaja vzročna zveza med prometno nezgodo tožnice in pojavom avaskularne nekroze in je podana odgovornost toženke, pri kateri je bilo sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, s katerim je A. A. dne 31. 10. 2001 to prometno nezgodo, v kateri je bila tožnica poškodovana kot sopotnica na zadnjem sedežu osebnega vozila, povzročil.
Odškodnina za strah je praviloma pravno priznana le kot pretekla škoda. Zakon sicer glede povrnitve bodoče škode ne izključuje odškodnine za bodoči strah. Vendar se v takšnem primeru (če je strah gotov), ko strah ne izveni, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev, ki povzroča duševne bolečine. Gre torej za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravična odškodnina za celotno škodo znaša 39.693,73 EUR.