družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - tožba na izključitev družbenika - prenos poslovnega deleža - sprememba družbenika v d.o.o. - oddelitev s prevzemom - materialno statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa delitve v sodni register - pravne posledice delitve - predkupna pravica družbenika - univerzalno pravno nasledstvo - kršitev družbene pogodbe - zvijača
Po specialni določbi drugega odstavka 635. člena ZGD-1 delitev učinkuje z dnem vpisa delitve v sodni register. Vpis delitve s prevzemom v sodni register ima zato konstitutivni učinek. Po vpisu delitve v sodni register uveljavljanje morebitnih pomanjkljivosti v postopku delitve, vključno z ničnostjo pogodbe o delitvi, ni več dopustno.
V posledici oddelitve s prevzemom je prišlo do odsvojitve poslovnega deleža in s tem do spremembe družbenika v družbi N., saj je namesto družbe M. vstopil v družbo nov družbenik - tožena stranka. Predmetni prenos poslovnega deleža predstavlja drugo vrsto odsvojitve v smislu 10. člena družbene pogodbe N.
Univerzalno pravno nasledstvo je zgolj pravna fikcija, ki na naslednika prenese vse pravice in obveznosti prednika v zvezi z določenim premoženjem, ne povzroči pa njunega zlitja v eno osebo.
Statusna preoblikovanja družb so sicer lahko takšne narave, da v celoti ohranijo identiteto subjekta, ki se preoblikuje. Takšna so vsa preoblikovanja, ki jih teorija uvršča med formalna preoblikovanja, pri katerih subjekt kljub spremembam v svoji organizacijski strukturi ostane ista (identična) oseba.
Drugače pa je v primeru materialnih statusnih preoblikovanj, ki so preoblikovanja v premoženjski strukturi (aktivi) družbe, med katere se uvrščajo vse oblike združitev in delitev družb. Za ta preoblikovanja je značilno razpolaganje s premoženjem družbe, ki se je v obravnavanem primeru delila tako, da je del njenega premoženja prevzela druga družba. Institut pravnega nasledstva, ki sicer glede tega premoženja prvotni subjekt pred oddelitvijo in prevzemno družbo po oddelitvi (fiktivno) obravnava kot isto osebo, ne pomeni, da gre pravno ali dejansko za isti subjekt. Prevzemna družba je samostojna pravna oseba s sebi lastno subjektiviteto, povsem ločeno od pravne osebnosti svojega prednika.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je pri obdolženi J. P. bolj upravičena odreditev hišnega pripora kot soobdolženi G. P., ker ima slednja še vedno možnost izvrševanja kaznivih dejanj na škodo dosedanjih oškodovancev, saj je lahko v kontaktu z njimi preko maminega in babičinega telefona, pa velja poudariti, da ni obd. J. P. tista, ki bi se lahko zavzemala za strožji ukrep zoper soobdolženko, gotovo pa te navedbe glede na izpostavljene okoliščine ne morejo utemeljiti predloga za nadomestitev pripora s hišnim priporom obdolženi J. P.
V skladu z zakonskimi določbami o zastopanju je tožbo za tožnika vložila odvetnica na podlagi pooblastila z dne 10. 12. 2018. Za upoštevanje njenih pravdnih dejanj ni pomembno, da je tožnik 22. 10. 2019 izstopil kot član sindikata. Odvetnica je sicer že pred tem, 19. 5. 2020, podala odpoved pooblastila, kar pomeni, da je tožnik nadalje v postopku nastopal sam. (Ne)članstvo v sindikatu ni relevantna okoliščina za upoštevanje strankinih procesnih ravnanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042835
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 395, 395/3, 395/4. ZIZ člen 221.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja solastniškega deleža - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršilni naslov - pritožba zoper sklep o prodaji - solastnik - predlog za odlog izvršbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - procesna in stvarna legitimacija tretjega - pritožba - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - način izvršbe - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje
Ker s pritožbo pritožnik ne izpodbija odločitve o prodaji, pač pa le predlaga odlog izselitve za družino stečajne dolžnice, se izkaže, da ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji, pač pa je treba njegovo vlogo obravnavati glede na podan predlog kot vlogo za odlog izvršbe.
Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja opravlja upravitelj v postopku osebnega stečaja. Glede na navedeno pa je tudi stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja dolžno smiselno uporabljati v ZIZ določena pravila postopka odloga izvršbe.
ZFPPIPP člen 111, 111/1, 111/5, 116, 116/3. Pravilnik o vodenju seznama upraviteljev in o vsebini ter načinu obveščanja (2008) člen 8, 8/1.
osebni stečaj - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - imenovanje stečajnega upravitelja - imenovanje upravitelja - postopek imenovanja - seznam upraviteljev - vrstni red - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - potni stroški stranke - zagotovitev navzočnosti - predlog dolžnika
Vrstni red izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča se vodi ločeno za 1) postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter 2) za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. V vsaki skupini so upravitelji, ki so sami izbrali sodišče, pri katerem bodo opravljali funkcijo upravitelja. Razdalja med bivališčem dolžnika in registriranim sedežem pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, po veljavnem ZFPPIPP ni merilo za izbiro sodnega okrožja.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravice pri imenovanju preskočiti vrstni red in namesto upravitelja B. B. imenovati drugo osebo s seznama, ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v pravnoorganizacijski obliki, ki je registrirana s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju.
Pritožbene trditve dolžnika, da ga je stečajni upravitelj povabil na razgovor v Novo Gorico, kar pa je zanj skoraj neizvedljivo zaradi potnih stroškov, ki jih nima iz česa plačati, ker nima nobenih prihrankov, na odločitev o imenovanju upravitelja ne vplivajo.
prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - akt, ki nima več pravnih učinkov - pogodbene obveznosti - pogodba o leasingu - leasing motornega vozila - splošni pogodbeni pogoji - pravica do odstopa od pogodbe - pogoji za odstop - pogodbeni pogoji - povezana pogodba - rok za odstop od pogodbe - trenutek odstopa od pogodbe - prekinitev pogodbe - pravna posledica - obveznosti leasingojemalca - obveznosti leasingodajalca - (ne)izvrševanje pogodbe - izročitev predmeta leasinga - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločitve
Očitek toženke o napačni uporabi materialnega prava, na kar sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti, je utemeljen. Obveznosti leasingojemalca in leasingodajalca (tudi za primer odstopa od pogodbe) sta pravdni stranki dogovorili v pogodbi, katere sestavni del so tudi splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu št. 001. Tako je v točki VII.2.2. splošnih pogojev, na katero toženka opozarja v pritožbi, določeno, da lahko leasingojemalec, ki je fizična oseba, s pisno izjavo odstopi od pogodbe brez navedbe razloga tudi, kadar je leasing že koristil, in sicer v štirinajstih dneh od dneva sklenitve pogodbe oziroma od dneva, ko prejme vse informacije, ki jih mora v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite, vsebovati pogodba, če je ta dan poznejši kot dan sklenitve pogodbe. Pri povezani pogodbi se lahko rok za odstop od pogodbe na izrecno zahtevo leasingojemalca skrajša na tri dni, pri čemer se šteje, da je leasingojemalec začel koristiti leasing, ko je podpisal prevzemni zapisnik oziroma, ko mu je bil dobavljen predmet leasinga. Če leasingojemalec, ki je fizična oseba, uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe po koriščenju leasinga, mora leasingodajalcu plačati glavnico in obresti, obračunane na to glavnico, od dneva, ko je bil leasing koriščen, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja ali najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je leasingodajalcu poslal obvestilo o odstopu. Obresti se izračunajo na podlagi dogovorjene obrestne mere. Leasingojemalec mora leasingodajalcu plačati tudi nepovratne stroške, ki jih je leasingodajalec že plačal v postopku pred sodišči, upravnimi organi ali osebami z javnim pooblastilom. Po koriščenju leasinga torej tudi pri odstopu od pogodbe v dogovorjenem roku ne nastopi vtoževana posledica, tj., da pogodba nima učinkov.
Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - nova dejstva in dokazi
Ponovno presojo utemeljenega suma je treba posebej opraviti, če sodišče ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za obstoj utemeljenega suma, takšnih pa sodišče prve stopnje ni dognalo in jih tudi pritožnik ne izpostavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043308
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 247, 247/5, 303, 304.
začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - zavrnitev izdaje začasne odredbe - predlog za izločitev izvedenca - stiki otroka s staršem - režim izvajanja stikov - denarna kazen - ukrepi za varstvo koristi otroka - izločitev izvedenca
Že izdano odločitev o stikih otroka z očetom bi bilo mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana oziroma, če bi odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Tožnica v predlogu za novo oziroma ponovno spremembo začasne odredbe novih ali spremenjenih okoliščin ne navaja.
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
stečajni postopek - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo hitrosti stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - načrt poteka stečajnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - člani upniškega odbora - splošna in posebna stečajna masa - stečajna masa - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - dopustnost prodaje - zavezujoče zbiranje ponudb - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom
Zamuda roka za sklic seje ne pomeni, da je zato sklic nezakonit. Načrt poteka stečajnega postopka je vseboval tudi prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da prodajo tudi izvrši. Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen.
Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji.
Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev.
Višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnih pisanj - vsebina poštne pošiljke - poziv za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - potrdilo o vročitvi - domneva o vročitvi - izpodbojna zakonska domneva - izpodbijanje domneve o vročitvi - skrbnost prejemnika pošiljke - povprečna skrbnost
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o vsebini na ovojnici, in o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen.
Tožena stranka domneve, da ji je bilo vročeno pisanje, kakršno izhaja iz pravilno izpolnjene vročilnice, ni izpodbila, zato velja, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posledično, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.
ZPP člen 155, 158. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ustavitev postopka - stroški postopka - poročilo stranki - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika
Poročilo stranki se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, se šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046374
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1, 410, 410/2. ZIZ člen 15, 16, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 357. ZDOdv člen 12, 12/1. OZ člen 396, 396/2.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - namen stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - stroški pravdnega postopka - odločitev o stroških postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - solidarni dolžnik - pobot terjatve - ugovorni razlog prenehanja terjatve - zakoniti zastopnik rs - Državno odvetništvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilna navedba zakonitega zastopnika dolžnika v uvodu izpodbijanega sklepa se ne nanaša na izrek in obrazložitev, zato ne more biti podana pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana v primeru, če ima sklep v izvršilnem postopku pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar pa ni podano v tem primeru.
Da je o stroških pravdnega postopka odločeno šele po koncu postopka odpusta obveznosti, še ne pomeni, da gre za takrat pridobljeno - pravilno rečeno: novo nastalo premoženje. Odločitev o stroških pomeni le, da je bilo pravno razmerje o povrnitvi stroškov (kot stranki terjatvi) s sodbo pravnomočno razrešeno; tožnici/tukaj dolžnici je sodišče naložilo, da tam prisojene stroške plača (povrne) drugo tožencu. Ker torej drugo toženec s to terjatvijo ne bi mogel prosto razpolagati, saj glede nje v času trajanja postopka osebnega stečaja nima razpolagalne sposobnosti, takšnega upravičenja ne more imeti niti izvršilni upnik kot sodolžnik na podlagi drugega odstavka 396. člena OZ. V primeru stečajnega postopka veljajo nekatera dodatna pravila, tj. ta, ki so izrecno določena 261. do 264. členu ZFPPIPP. ZFPPIPP pravila iz drugega odstavka sicer izrecno ne izključuje, vendar pa to izhaja iz citiranega pravila 386. člena ZFPPIPP, katerega bistvo je varovanje namena stečajnega postopka - poplačilo upnikov.
ZPP člen 333, 333/1.. ZDSS-1 člen 19.. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - pravnomočno končana zadeva
Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena ZDSS-1 uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS. Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper odločitev sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je postopek pravnomočno končan, kar je tako prvostopno kot pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo v predhodno izdanih odločitvah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043427
KZ člen 25, 111, 111/1, 111/1-3, 112, 116, 254, 254/1, 254/3,. ZKP člen 101, 103, 103/1, 103/3, 236, 236/4, 285, 344, 354, 371, 371/1, 371/1-5, 371/2, 372, 372/1, 372/3, 378, 378/1, 378/4, 391. ZTro člen 23, 23/1, 23/5, 23/6, 29.a, 29.a/9. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (2004) člen 18, 18/1,.
zatajitev finančnih obveznosti - javna seja - pravica do obrambe - sostorilstvo - privilegirana priča - sprememba obtožbe - trošarine - trošarinsko dovoljenje - relativno zastaranje - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - naftni derivat - missing trader - fiktivni računi - premoženjsko pravni zahtevek - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (ZTro) ni bil sprejet "mimo" tega zakona, ampak na podlagi tega zakona kot izvedbeni akt, saj v devetem odstavku 29.a člena določa, da podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja, o načinu zavarovanja in vrsti instrumentov zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem členom predpiše minister, pristojen za finance. Pravilnik o izvajanju ZTro je v 18. členu (vloga za izdajo dovoljenja začasno pooblaščenemu prejemniku) v prvem odstavku določal, da vložnik vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka 29.a člena ZTro pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika, drugi odstavek pa je določil, kaj mora vloga vsebovati. V točki 3 je tako določil, da mora vloga vsebovati tudi podatke o predvidenem obsegu, količini trošarinskih izdelkov po posameznih vrstah, ki jih bo prejel v obdobju 12 mesecev. Pritožba torej nima prav, ko navaja, da ZTro ne določa, da bi moral vlagatelj zahteve predložiti te podatke, saj to določa ZTro preko izvedbenega akta Pravilnik. Pritrditi pa ji ni moč niti tedaj, ko se sklicuje na določbo 23. člena ZTro, da opisani podatek (podatek o predvidenih dobavah) ni vplival na višino zavarovanja, ki ga je zahteval pristojni organ, še manj pa na višino trošarine. ZTro je v prvem, petem in šestem odstavku tega člena določil, da mora imetnik trošarinskega dovoljenja za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarin predložiti carinskemu organu instrument za zavarovanje plačila trošarine (prvi odstavek); da višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke (peti odstavek) ter da višino zneska instrumenta določi med drugimi kriteriji tudi kriterij obsega poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja.
Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.