NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00043309
ZVEtL-1 člen 42, 42/3, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/3. ZGJS člen 76, 76/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - ponovitev dokazovanja z izvedencem - javno dobro - gospodarske javne službe
Pravila ZVEtL-1 o pripadajočem zemljišču k posamezni stavbi se, če ni določeno drugače, smiselno uporabljajo tudi za skupno pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 42. člena ZVEtL-1).
Kot izhaja iz ZKP, poda obtoženec svoj zagovor pred dokaznim postopkom, v sodni praksi pa je sprejeto stališče, da ima obtoženec pravico podati svoj zagovor kadarkoli med glavno obravnavo. V obravnavani zadevi se je obtoženec odločil, da bo svoj zagovor podal ob koncu dokaznega postopka, sodišče prve stopnje je temu sledilo, saj ga je ob koncu dokaznega postopka tudi zaslišalo. Sodišče prve stopnje je obtožencu dalo vse možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenih očitkov ter ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe, ko je njegov zagovor ocenjevalo tako samega zase, kot tudi v povezavi z dokazi, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.
ZPP člen 337, 337/1.. ZST-1 člen 25, 25/4, 34a, 34a/1.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - vrednost novo najdenega premoženja - podatki gurs - izjava dediča - pritožbene novote
Ocena vrednosti pozneje najdenega premoženja je bila potrebna le in zgolj zaradi odmere sodne takse, pri čemer je, ob odsotnosti morebitnih cenitev (dedič le-tega v postopku tudi ni predlagal), za namen vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse moč upoštevati podatke GURS (javno objavljene podatke na Prostorskem portalu RS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00043245
KZ-1 člen 2, 16, 34, 34/1, 35, 173.a, 173.a/1, 176, 176/1.. ZKP člen 277, 277/1.
zavrženje obtožnega predloga - pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - starost oškodovanca kot zakonski znak kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - kaznivo dejanje - poskus - neprimeren poskus - kaznivost poskusa
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih dobrot določi kot kaznivo dejanje in hkrati določi njegove znake ter kazen za krivega storilca. Znaki kaznivega dejanja pa so objektivni in subjektivni in kolikor le ti v obtožnem aktu niso zatrjevani ali podani, dejanje ni kaznivo. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je pri obeh kaznivih dejanjih starost oškodovanca (objektivni) zakonski znak kaznivega dejanja, ki pa ni zatrjevan niti podan. Iz spisovnega gradiva je namreč razvidno, da je do odkritja obravnavanega dejanja prišlo, ko je ekipa televizijske hiše pripravljala prispevek na temo zlorabe otrok preko interneta in je v spletni klepetalnici sicer že polnoletno osebo, predstavljala kot štirinajstletno dekle, s katero je nato obdolženec vzpostavil kontakt. Čeprav naj bi resno mislil, da nagovarja štirinajstletno dekle, pa ta objektivni pogoj, kot že rečeno, ni bil podan. Zato bi v ravnanju obdolženca lahko bili podani znaki neprimernega poskusa po 35. členu KZ-1, vendar pa je poskus po prvem odstavku 34. člena KZ-1 kazniv le, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora treh let ali hujša kazen oziroma, če je v drugih primerih izrecno predpisano, da je kazniv tudi poskus. Vendar ta pogoj prav tako ni podan, saj je za obe kaznivi dejanji predpisana nižja zaporna kazen in sicer za prvo kazen zapora do enega leta, za drugo pa denarna kazen in zaporna kazen do dveh let prav tako pa pri obeh dejanjih kot kazniv tudi ni posebej določen poskus.
zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice - zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila - začet stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - opravičljiva zmota - dobra vera pridobitelja - dvostransko neizpolnjena pogodba
Pritožbeno sodišče je pri odločitvi sicer moralo upoštevati tudi dejstvo, da gre za spor med strankama zavezovalnega pravnega posla, kar pomeni, da je bila tožena stranka tista, ki pogodbe ni izpolnila in ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka bi zato ob normalnem poteku stvari lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena dovolilo izstavila in da bo postala lastnica na pravnoposlovni način (njena "zmota" bi ob normalnem poteku stvari torej lahko bila opravičljiva). Vendar pa je predmetna zadeva specifična, saj je vmes prišlo do stečaja tožene stranke. Z začetkom stečaja nastopijo posledice stečaja, med njimi tudi, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne. Tožeča stranka od trenutka začetka stečaja ni imela več terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni mogla več pričakovati, da ji bo tožena stranka izstavila dovolilo in bo na ta način postala lastnik. O njeni (opravičljivi) dobri veri zato že od začetka stečaja ni več mogoče govoriti.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba izbrisne tožbe - pogoji za dovolitev vpisa - potrdilo o vloženi tožbi - označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstava 79. člena ZZK-1.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165, 165/2.
priznanje pokojninske dobe - prevzemnik kmetije - pokojninska doba
Tožnik ob vložitvi zahteve v predsodnem upravnem postopku dne 14. 2. 2018 ni imel statusa prevzemnika kmečkega gospodarstva, saj je svoj delež leta 2017 z izročilno pogodbo prenesel na sina, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dobe od 1978 do 1984 na temelju prevzema kmečkega gospodarstva.
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4,. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 163, 163/3.
prekršek - voznik avtomobila - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Nadaljnje navedbe izvedenca, da so bile na vozilu po spodnjem delu odbijača vidne odrgnine po celotni širini odbijača, prav tako so navedene sveže odrgnine vidne na oljnem koritu motorja, vsi ti sestavni deli pa so v neposredni bližini sestavnega dela pokrova klinastega jermena s spodnje strani vozila, zato izvedenec ocenjuje, da je z veliko verjetnostjo ta del sestavni del obdolženčevega vozila, v povezavi z izpovedbo obeh v postopku zaslišanih prič policistov, ki sta smiselno enako izpovedala, da je obdolžencu med vožnjo po makadamu z vozila odpadel del podvozja oziroma kos plastike, utemeljuje, ob izrecni navedbi obdolženega v zagovoru, da avta ni dal za vožnjo nikomer, zaključek, da je prav obdolženi bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu sledila in sta ga ustavljala policista.
Obravnavani izvršilni stroški postopka izbrisa zastavnih pravic so posledica naključja, ki je v sferi upnikov Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za stroške v zvezi z delom sodišča. Četudi je šlo za napako sodišča, kot izpostavljajo upniki v pritožbi, je to naključje, ki bremeni upnika. Ne gre za stroške, ki bi jih povzročil dolžnik, zato mu ne smejo iti v breme. Tudi za njihovo plačilo iz proračuna ni pravne podlage, saj ni šlo za postopek po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo upnikov.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dokazna ocena
Obstaja vzročna zveza med prometno nezgodo tožnice in pojavom avaskularne nekroze in je podana odgovornost toženke, pri kateri je bilo sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, s katerim je A. A. dne 31. 10. 2001 to prometno nezgodo, v kateri je bila tožnica poškodovana kot sopotnica na zadnjem sedežu osebnega vozila, povzročil.
Odškodnina za strah je praviloma pravno priznana le kot pretekla škoda. Zakon sicer glede povrnitve bodoče škode ne izključuje odškodnine za bodoči strah. Vendar se v takšnem primeru (če je strah gotov), ko strah ne izveni, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev, ki povzroča duševne bolečine. Gre torej za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravična odškodnina za celotno škodo znaša 39.693,73 EUR.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka med postopkom
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
DZ člen 171, 175, 175/1, 175/2, 175/5, 184, 184/3, 184/4.
namestitev otroka v zavod - plačilo preživnine za otroka - dolžnost preživljanja otrok - postavitev skrbnika - posebni transakcijski račun - določitev preživnine - omejitev starševske skrbi
Določbe tretjega in četrtega odstavka 184. člena DZ ne predstavljajo samostojnega pravnega temelja za postavitev skrbnika, ki bi razpolagal in upravljal s sredstvi na otrokovem (posebnem) računu. Gre za določbe, ki so po svoji vsebini operativne narave.
Če otrok postavljenega skrbnika nima in če niso podani pogoji za omejitev posameznih starševskih upravičenj, ni (ustavno) sprejemljivo, da bi sodišče zgolj na tej podlagi imenovalo skrbnika. V tem primeru bi šlo za prikrit poseg v starševsko skrb, brez ustrezne vsebinske presoje otrokove ogroženosti.
ZFPPIPP člen 119a, 119a/1, 119a/4, 119a/5, 221n, 221n/4.
prisilna poravnava - upniški odbor - razrešitev upravitelja - imenovanje novega upravitelja - zmotna uporaba materialnega prava
Razlaga sodišča prve stopnje, da je treba v primeru, ko je v postopku zaradi insolventnosti vzpostavljen tako upniški odbor navadnih upnikov kot upniški odbor ločitvenih upnikov, glasove članov obeh odborov seštevati, izvotli smiselnost ustanovitve dveh odborov.
Ker pa obdolženec sodišču ni bil dosegljiv, je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom II K 39161/2012 z dne 8. 5. 2018 na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP obtožbo zavrglo, nato pa z napadenim sklepom, ko je bilo ugotovljeno, da je bila obdolženemu D.K. odvzeta prostost in da je zato sodišču znova dosegljiv, odločilo, da se postopek zoper njega nadaljuje. Napadeni sklep bi moral, ob odločitvi, da se postopek zoper obdolženca na podlagi prvega odstavka 408. člena ZKP nadaljuje, v izreku vsebovati tudi odločitev, da se sklep, s katerim je bila obtožnica zavržena, razveljavi. Navedeno pomanjkljivost pa pritožbeno sodišče zgolj ugotavlja in ne more imeti posledic, saj sklepa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne preizkuša, pritožba pa je ne uveljavlja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - spor majhne vrednosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe je moralo sodišče za določitev denarne odškodnine, torej za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO, ugotoviti in upoštevati še obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043729
ZPP člen 212, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - podjemna pogodba - grajanje napak
Ugovorne navedbe tožene stranke so bile do takšne mere pavšalne in nekonkretizirane, da v zvezi z njimi ni bilo mogoče izvajati dokazov z zaslišanjem prič, saj ti ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Stranka mora namreč najprej navesti dejstva, dokazni predlog pa služi dokazovanju teh dejstev. Na podlagi navedb pravdnih strank, predloženih in predlaganih dokazov, je zato sodišče lahko odločilo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, saj je o dejanskem stanju bilo mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043239
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 8, 271, 271/2.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - več uporabnikov iste nepremičnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - predmet pogodbe - stavba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje se do trditev ni opredelilo, pač pa je le zaključilo, da gre objekt, ki nima lastnosti stavbe. Glede na navedeno je obrazložitev sodišča prve stopnje glede trditve tožnice, da gre za nepremičnino, pomanjkljiva in njenim argumentom glede (ne)nastanka stavbne pravice zaradi tega, ker je šlo za premičnino, ni mogoče slediti.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - iz izvršbe izvzeti prejemki - čas trajanja ukrepa - odlog izvršbe
ZIUPOPDVE določa, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, izvzeti iz izvršbe po ZIZ. Vendar pa ta zakon velja šele od 31. 12. 2020 in v nobenem delu ne določa veljavnosti tega ukrepa za nazaj. Zakonodajalec je predvidel, da bo odlog izvršbe nastopil po samem zakonu, zato sodišča posebnih sklepov ne bodo izdajala.
pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje