začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - tehtanje interesov strank - neznatna škoda za dolžnika - pogoj reverzibilnosti - restriktivna razlaga izjem - konkretizacija trditev - splošno znana dejstva - onemogočitev dostopa do nepremičnine - poslovna izguba - neizvedba dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - ponovno odločanje - neupoštevanje napotkov sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Predlagatelj regulacijske začasne odredbe mora zatrjevati nevarnost težko nadomestljive škode in za to navesti relevantna dejstva, trditev pa ni treba specificirati tako, kot bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043283
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 619, 626, 626/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - pomanjkljive trditve - dogovor o obročnem plačilu dolga - dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve - pavšalno zatrjevanje - konkretizirano prerekanje - dokaz v informativne namene - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave stranke - očitek protispisnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Dokazni predlog za zaslišanje zakonite zastopnice V. V. ter prič M. M. in T. T. v postopku na prvi stopnji (v vlogah oziroma na naroku) ni bil substanciran na način, da bi prvostopenjsko sodišče moralo preverjati, ali sta se pravdni stranki po doseženem soglasju o obročnem plačilu vtoževane terjatve dogovorili še za odlog, kot ga zatrjuje toženka. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve (prvi odstavek 7. člena ZPP). Če tožena stranka trdi, da je bil (kasneje) med strankama dodatno dogovorjen še odlog plačila vseh neplačanih obrokov, potem bi morala konkretno navesti, kdaj, s kom in na kakšen način je bil takšen dogovor sklenjen, pa tudi v kakšnem svojstvu so pri tem dogovoru sodelovali tisti, katerih zaslišanje je predlagano. Zgolj posplošena navedba o dodatnem dogovoru (ki ga je tožnica konkretizirano prerekala) ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
ZUstS člen 43, 44, 48, 48/11. ZSReg člen 30, 30/1. ZGD-1 člen 295, 296. ZFPPIPP člen 150, 151a, 151a/1-1, 157, 221j. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 3.
predlog za vpis spremembe v sodni register - procesne predpostavke za odločanje o predlogu - poziv sodišča - upravni odbor - odpoklic člana upravnega odbora - pooblastilo za sklic skupščine - postopek prisilne poravnave - omejitev pristojnosti skupščine insolventnega dolžnika - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - protiustavnost zakonske določbe - pravne posledice odločbe Ustavnega sodišča
Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili.
Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom o insolventnosti subjekta vpisa.
Kot je pravilno obrazložilo že registrsko sodišče, pri odločanju o konkretnem predlogu, ni vezano na razloge iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020 z dne 5. 3. 2020, še manj pa je utemeljeno pritožbeno stališče, da pomeni podelitev sodnega pooblastila v zadevi Ng 18/2020 po vsebini več kot le soglasje, ki je urejeno v 151.a člena ZFPPIPP.
Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk, pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Registrsko sodišče je v skladu s 3. členom Uredbe v zvezi s predhodnim preizkusom predloga predlagateljev po prvem odstavku 30. člena ZSReg, ko je ugotovilo, da predlagatelji niso niti po pozivu sodišča predložili soglasja pristojnega sodišča po 151.a členu ZFPPIPP, česar v pritožbi niti ne izpodbijajo, njihov predlog pravilno zavrglo.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem
Stališče, da mora pri denarni terjatvi nevarnost izhajati iz zavestnega dolžnikovega ravnanja, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izvršbo, je pravno zmotno. Okoliščina, ki pretehta v korist izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti, je predvsem razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, ki presega običajno razpolaganje v okviru redne dejavnosti.
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 111, 142, 142/4. URS člen 22, 23, 25. DZ člen 262.
pritožba po poteku roka - prepozna pritožba - fikcija vročitve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V predmetni zadevi namreč ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 33. člena ZNP-1, ko bi sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upoštevalo tudi pritožbo vloženo po poteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043182
OZ člen 5, 7. ZPP člen 212.
odškodninski tožbeni zahtevek - kršitev pogodbe - pogodba o svetovanju - prodaja delnic - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - trditveno in dokazno breme - izvajanje dokazov - nedovoljeni informativni dokazi - konkretizacija trditev - najboljši ponudnik - neenaka obravnava - razkritje podatkov - neizbrani ponudnik
Vsaj načelno je mogoče sprejeti implicitno izraženo stališče tožeče stranke, da ne pozna vseh dejstev, ki bi jih morala zatrjevati v okviru svojega trditvenega bremena. Vendar pa bi tožeča stranka lahko podala konkretna pojasnila vsaj z vidika njenega sodelovanja v postopku ter z vidika neizbranega ponudnika, kot strokovnjak na tem področju pa bi lahko podala tudi primerjavo z vidika drugih tovrstnih postopkov. Glede na informacijsko asimetrijo bi zahteva po poštenem sodnem postopku v takem primeru terjala, da sodišče to ustrezno upošteva v dokaznem postopku. Vendar pa navedeno tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da konkretno navede vsaj tista dejstva, ki so se nahajala v njenem zaznavnem območju.
Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza (zaslišanje priče), mora najprej svoj dokazni predlog povezati s konkretnimi trditvami, ki jih želi s tem dokazom dokazati. Izvajanje dokazov "na slepo srečo" v pravdnem postopku ni dovoljeno. Ne drži torej pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka natančno navesti, kaj bo priča izpovedala, temveč bi morala podati konkretne, substancirane trditve o očitanem nedopustnem ravnanju tožene stranke.
V skladu z zakonskimi določbami o zastopanju je tožbo za tožnika vložila odvetnica na podlagi pooblastila z dne 10. 12. 2018. Za upoštevanje njenih pravdnih dejanj ni pomembno, da je tožnik 22. 10. 2019 izstopil kot član sindikata. Odvetnica je sicer že pred tem, 19. 5. 2020, podala odpoved pooblastila, kar pomeni, da je tožnik nadalje v postopku nastopal sam. (Ne)članstvo v sindikatu ni relevantna okoliščina za upoštevanje strankinih procesnih ravnanj.
Upniku ni treba čakati z izjavo do samega prevzema izpolnitve. Poda jo lahko že prej. O tem, da se pogodbeni stranki lahko glede uveljavljanja pridržka pogodbene kazni dogovorita drugače, ali ga izključita, torej da je določba petega odstavka 251. člena OZ dispozitivna, pa se je Vrhovno sodišče RS prav tako že večkrat izreklo. Zato pritožba neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - plačilo sodne takse - vročanje v tujino - pravilnost vročitve - uredba - neposredno vročanje stranki - priporočeno pismo - kršitev pravil o vročanju - seznanjenost z vsebino pošiljke - načelo kontradiktornosti - poizvednica - javna listina
Uredba št. 1393/2007 se uporablja tudi za vročanje v Združeno kraljestvo za čas prehodnega obdobja, ko je zadnja izstopila iz Evropske unije. Uredba št. 1393/2007 omogoča tri načine vročanja, in sicer vročanje preko organov za sprejem v državi članici izvršitve, vročanje po diplomatskem ali konzularnem predstavniku države članice izvora ali po pošti. Uredba št. 1393/2007 v 14. členu dopušča, da vsaka država članica osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Država članica vročitve temu ne more nasprotovati, predpisan pa je način vročitve, tj. s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Pri tem je odvisno od države članice vročitve, ali na njenem ozemlju obstajajo ustrezne poštne storitve.
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen, če se je stranka lahko seznanila s pisanjem.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 72, 72/2.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - večopravilna usposobljenost
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka v postopku izbire tožnice kot presežne delavke lahko ocenjevala le tista dela, ki so ji bila naložena in jih je dejansko opravljala. Pritožba pravilno opozarja, da je t. i. večopravilnost (obseg različnih znanj, ki jih imajo delavci na istem delovnem mestu) dopusten kriterij za izbiro presežnega delavca, saj je v legitimnem interesu delodajalca, da zaposlitev ohranijo delavci, ki imajo potrebna znanja in zmožnosti za opravljanje kar največ opravil določenega delovnega mesta.
ZFPPIPP člen 48, 48a, 48b, 60, 60/4, 63, 322, 322/5.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - stroški pravdnega postopka - prevalitev stroškov na drugo stranko - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izterjava stroškov - obstoj terjatve - mediacija - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - ekonomičnost in hitrost postopka
Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov.
Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043130
KZ-1 člen 45a, 47, 48, 48/2, 49, 49/1, 49/2, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 95, 95/4.
odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - primerna kazen - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Pritožba ima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri denarne kazni prezrlo obteževalni okoliščini, to je visoko stopnjo alkohola v krvi obdolženke v času upravljanja vozila, ki izrazito presega stopnjo, ki določa zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, ter da ne gre za edino kršitev, temveč je obdolženka izpolnila tudi drugi zakonski znak tega kaznivega dejanja, ko je vozila pod vplivom psihoaktivnega zdravila, za katerega velja absolutna prepoved upravljanja vozil. Ob olajševalnih okoliščinah, ki jih je sodišče pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo, pritožba zato utemeljeno navaja, da navedenega ni mogoče prezreti, temveč se mora odraziti v odmerjeni denarni denarni kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042835
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 395, 395/3, 395/4. ZIZ člen 221.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja solastniškega deleža - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršilni naslov - pritožba zoper sklep o prodaji - solastnik - predlog za odlog izvršbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - procesna in stvarna legitimacija tretjega - pritožba - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - način izvršbe - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje
Ker s pritožbo pritožnik ne izpodbija odločitve o prodaji, pač pa le predlaga odlog izselitve za družino stečajne dolžnice, se izkaže, da ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji, pač pa je treba njegovo vlogo obravnavati glede na podan predlog kot vlogo za odlog izvršbe.
Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja opravlja upravitelj v postopku osebnega stečaja. Glede na navedeno pa je tudi stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja dolžno smiselno uporabljati v ZIZ določena pravila postopka odloga izvršbe.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - zastopanje stečajnega dolžnika - stroški odvetniških storitev - plačilo odvetniških stroškov - vrstni red plačila terjatev - nagrada stečajnega upravitelja - plačilo stroškov stečajnega postopka - soglasje stečajnega sodišča za izplačilo - stečajna masa neznatne vrednosti - načrt poteka stečajnega postopka - navodila sodišča upravitelju - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - zloraba pravice - zloraba procesnih pravic - izredno poročilo upravitelja
Zloraba pravice je uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem. Pri tem gre za zlorabo pravic, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna.
Upraviteljica je tedaj razumno pojasnila svojo odločitev in svoje ravnanje, zakaj ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, upniški odbor se je s tem strinjal, zato ji tega, da ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, ni mogoče očitati kot ignoriranje jasnih zakonskih določb in s tem zlorabo procesnih pravic.
Če je upraviteljica pooblastila odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stroški, ki nastanejo s takim zastopanjem predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka.
Pritožnik neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom, saj gre za odnos med upraviteljem (kot operativnim organom stečajnega postopka, ki ga imenuje sodišče) in sodiščem.
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
V zvezi z utemeljenim sumom, kot temeljnim pogojem za odreditev in podaljševanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, dognan s pravnomočno obtožnico ter da se od zadnje pravnomočne ugotovitve o obstoju razlogov za pripor zoper obtoženega ni zgodilo nič, kar bi utemeljenost suma omajalo.
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - višina izrečene kazni - omilitev kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je težo storjenega kazniva dejanja, ki se kaže v načinu storitve in dejstvu, da je obdolženec kar 15 tujcev prevažal v izrazito ogrožajočih razmerah za njihovo življenje in zdravje, upoštevalo pri odmeri kazni zapora, kot je razvidno iz točke 7 obrazložitve prvostopenjske sodbe, a je pravilno pri njeni odmeri upoštevalo mladost obdolženca kot posebno olajševalno okoliščino, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izrečena kazen zapora primerna in je ne gre spreminjati ne obdolžencu v korist, ne v njegovo škodo. Dejstvo, da je kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, kar bi bilo po oceni pritožbe državnega tožilca prav tako potrebno upoštevati pri odmeri kazni, pa je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja in se odraža v višini predpisane in izrečene kazni in ga zato ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043198
OZ člen 937, 952. ZOZP člen 22. ZPP člen 458, 458/1, 495.
postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago - zavarovalna pogodba - pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - neplačilo premije - prenehanje zavarovalne pogodbe - odstop od pogodbe - uničenje stvari - odjava vozila iz prometa - sorazmerni del plačila
Niti OZ niti ZOZP na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.
Če zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi druge pogodbe dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe.
ZPP člen 8, 350, 350/2. ZGD-1 člen 395, 395/1, 395/1-2, 395/2, 399, 399/2, 505, 510, 522.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje skupščinskega sklepa - izpodbojni razlog - kršitev pravice do obveščenosti - kršitev statuta - dokazna ocena
Dejstvo, da so bile nekatere informacije pritožnici posredovane pred skupščino, nekatere pa na skupščini, za vprašanje, ali je bila pritožnici kršena pravica do informacije, v konkretnem primeru ni relevantno. V konkretnem primeru je namreč bistveno vprašanje, ali je pritožnica informacije dobila ali ne, ne pa, ali jih je dobila ravno na skupščini. Smisel obveščanja o zadevah družbe je namreč omogočiti družbeniku, da se lahko pravilno odloči o zadevah družbe. Za to pa dejstvo, ali je informacije dobil pred skupščino ali na sami skupščini, ni relevantno.
Sodišče ne more samo (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov in odločiti o vsebini sklepa, o katerem se na sami skupščini ni odločalo.
Pritožba tožnika pa pravilno uveljavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zastaral tudi zahtevek za plačilo delovne uspešnosti pred 25. 7. 2013 ter je iz tega naslova v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za mesec julij 2013. Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil 25. 7. 2018. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let. Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Ker je terjatev za plačilo plače iz naslova stimulacije zapadla (šele) 18. 8. 2013, ta del terjatve ni zastaral.