pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Sodišče prve stopnje (teoretično) pravilno navaja, kdaj je podan povod za tožbo, tj., kadar tožena stranka ne privoli v izpolnitveno ravnanje, ki ga zahteva tožeča stranka, vendar obenem napačno zaključi, da je bila tožena stranka od telefonskega pogovora dalje obveščena o problematiki ključavnice in še več kot 14 dni ni vzpostavila prejšnjega stanja, zato je podala povod za tožbo. Ni namreč bistveno, ali je bila tožena stranka o stanju obveščena oziroma ali je za zamenjavo ključavnice vedela ali ne, bistveno je, ali je tožeča stranka od nje že pred vložitvijo tožbe zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma tisto, kar je predmet tožbenega zahtevka, in da je tožena stranka prostovoljno izpolnitev te obveznosti zavrnila.
Pritožniku je bila kot edinemu dediču prisojena zapuščina z izpodbijanim sklepom, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Odvetnikova odškodninska odgovornost je odgovornost po merilih strokovne skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki jo določa ZOdv, ko pravi, da je za stranko koristno ravnanje, ki je vestno, pošteno, skrbno ter po načelih poklicne etike. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi odvetnik tedaj, ko je stranka k njemu prišla, lahko še pravočasno vložil tožbo in da bi s tožbo uspel, zmotno pa je strokovno menil, da je to prepozno, zato je ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Nezakonit dokaz je, če je bil izveden in pridobljen v nasprotju s procesnimi pravili in to pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik je predlagal odločbo ZPIZ o invalidski upokojitvi zaradi taksne oprostitve. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in ni povedalo strankam, da ga bo upoštevalo. Nato pa je zavrnilo zahtevek za rento, ker bi bil tožnik invalidsko upokojen, delodajalec pa ne bi imel dela za njegovo zdravstveno stanje.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061788
ZNP člen 40, 46, 48, 49. ZDZdr člen 39, 40. ZZZDR člen 212. ZPP člen 343, 343/1, 355.
odvzem poslovne sposobnosti – pomoč izvedenca medicinske stroke – pregled nasprotnega udeleženca – mnenje izvedenca – začasno zadržanje – skrbnik za posebni primer – udeleženec postopka
Le s pomočjo izvedenca medicinske stroke bo mogoče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Brez izvedenca oziroma brez pregleda nasprotnega udeleženca ter mnenja izvedenca tega postopka ni mogoče zaključiti, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec priti k izvedencu. Ker se nasprotni udeleženec vabilom izvedenca do sedaj ni odzival, je sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi ravnanje za primer, če se pregleda ne bo udeležil (in se torej prostovoljno ne bo podvrgel pregledu), ki bo omogočilo nujno potrebni pregled nasprotnega udeleženca, na podlagi tega pa bo mogoča izdelava izvedeniškega mnenja in v nadaljevanju odločitev sodišča ter zaključek postopka.
Ker škodljiv vpliv, ki naj bi prihajal z nepremičnin tožencev, ne prihaja neposredno, ampak prek javnega kanalizacijskega omrežja, ki ni niti v lasti niti v upravljanju tožencev, ampak tretjega, tožnica niti na stvarnopravni niti ne na obligacijskopravni podlagi nima zahtevka proti osebam, katerih nepremičnine so priključene na javno kanalizacijsko omrežje.
ZPP člen 151, 153, 153/1, 153/3, 167, 167/2, 242, 242/3, 243, 243/3, 244, 244/4, 247, 247/2, 249, 249/1, OZ člen 642.
zavarovanje dokazov pred pravdo – strokovna institucija iz tujine kot izvedenec – izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – plačilo stroškov – stroški izvedenine – sodni stroški – pravica do izjave
Kadar v sodnem postopku postavi izvedenca sodišče, so stroški izvedenine sodni stroški. Gre za izvirno obveznost države, ki jo zakon s plačilom predujma ter stroškov za izvedenca v celoti prevaljuje na stranke. To pomeni, da je odločitev o podlagi za višino nagrade izvedencu v rokah sodišča in ne stranke, ki je predlagala izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza.
V primeru, ko izvedensko delo opravlja strokovna institucija, se plačilo določi s pogodbo – dogovorom med sodiščem kot naročnikom in izvedencem (bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi). Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takih primerih mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – dopustnost tožbe – vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga – prehodne določbe ZVPSBNO
Stališče o nedovoljenosti tožbe je pravilno, saj je tožnik vložil tožbo po odločitvi o izrednem pravnem sredstvu, sprejeti več kot tri leta po pričetku uporabe ZVPSBNO, v tem postopku pa ni vložil niti nadzorstvene pritožbe niti rokovnega predloga.
Za upravičenost do izplačila pogodbene kazni je potrebno uporabiti kolektivno pogodbo, ki je veljala v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne kolektivne pogodbe, ki je veljala v času pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo določanja izklicne cene pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi bi bila odločitev sodišča, da naj se zaradi splošno znanega vzorca obnašanja kupcev, ki čakajo na ponovne prodaje premoženja v stečaju zaradi pričakovanega znižanje cen, po neuspešni prvi prodaji, ob nadaljnjih prodajah cena zvišuje ne pa znižuje. Na ta način bi se sicer lahko preprečilo pričakovanje kupcev, da bodo v stečajnem postopku za nakup premoženja po nekaj neuspešnih prodajah plačali nižjo ceno od cene, ki bi jo bili sicer pripravljeni plačati glede na razmere na trgu. Če bi se cena ob nadaljnjih prodajah le še zviševala, obstoji namreč teoretična možnost, da bi se premoženje v stečaju prodalo že na prvih javnih dražbah. Sedaj veljavni ZFPPIPP pa takega načina določanja izklicne cene ne predvideva, pač pa v 332 členu kot izklicno ali izhodiščno ceno za prvo prodajo določa ceno, ki ni nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, po neuspešni prvi prodaji pa zakon daje sodišču pooblastilo, da v dodatnem sklepu o prodaji določi isto izhodiščno ceno kot v prvem sklepu ali pa nižjo izklicno ceno.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZDDO člen 71, 71/1.
potni stroški – povrnitev stroškov prevoza – stroški prevoza na delo in z dela – javne ceste – najkrajša pot – pojem in status javnih cest
Določbo 4. odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretiralo tako, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen. Tako kot pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela, ki se poravnajo v višini najcenejšega javnega prevoza, za katerega obstaja dejanska možnost uporabe, tudi za priznanje kilometrine za razdaljo po najkrajši poti velja, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen.
Pri ugotavljanju najkrajše poti je potrebno upoštevati javne ceste v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZJC oziroma 1. odstavka 3. člena ZCes-1.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – nadomestilo za uporabo fonogramov – popolnost tožbe
Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.
Sodišče mora pri presojanju pogoja verjetnosti iz prvega odstavka 272. člena ZIZ presojati tako postopkovne kršitve s strani tožene stranke, kot tudi vsebinsko utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, seveda v okviru standarda verjetnosti obstoja terjatve glede na podani sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ta naklepoma ali iz hude malomarnosti po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
Ker je cilj dokazovanja sodišče prepričati o resničnosti trditev strank, tožeči stranki dejstva, da je pripravljalno vlogo dne 21. 10. 2011 poslala sodišču prve stopnje, ni treba dokazovati, sodišče je namreč z dejstvom pravočasnega prejetja navedene vloge že seznanjeno.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe zaradi nepravočasnosti – fikcija vročitve – vročanje odvetniku – vročanje stranki – preklic pooblastila odvetniku - tek pritožbenega roka
Vročitev odvetnici (t. i. fikcija vročitve) je bila pravilna oziroma veljavna, saj sodišču prve stopnje do tedaj ni bil naznanjen niti preklic niti odpoved pooblastila. Na to vročitev se torej veže začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper omenjeno sodbo, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sodbo naknadno vročalo tudi toženki osebno. Sodišče prve stopnje je dne 6. 2. 2012 sicer prejelo vlogo tožene stranke, ki je po svoji pooblaščeni odvetnici M. obvestila sodišče, da je pooblastilo za zastopanje prenehalo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost zgoraj opisane vročitve niti na tek pritožbenega roka, saj je upoštevaje 4. odst. 99. čl. ZPP pooblaščenec tudi v tem primeru dolžan še en mesec opravljati dejanja za pooblastitelja.
Tožnik je ročno s pomočjo PVC traku med vrteče valje vstavljal folijo, pri tem pa se mu je masa zlepila z rokavico in mu potegnilo roko med valje, zaradi česar je utrpel škodo. Tožena stranka tožniku za vtoževano škodo odgovarja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti, ker ni pripravila pisnih, jasnih in razumljivih navodil delodajalca o varnem delu pri stroju oziroma o postopku vstavljanja folije, kar je bila njena dolžnost in ker tožnika ni zadostno usposobila za delo na stroju za ekstruzijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068829
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZPotK člen 13. ZST-1 člen 18, 18/4.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dodaten rok za izpolnitev pogodbe – prekinitev pritožbenega postopka – začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Tako zakon kot tudi Pogodbeni pogoji določajo posledice neupoštevanja opomina za plačilo zapadlih obveznosti, zato je tožnica upravičena do zahtevka za predčasno poplačilo nezapadlih obrokov (oziroma do razveze kreditne pogodbe) tudi, če na te posledice toženca v opominu ni izrecno opozorila.
Pred prekinitvijo pravdnega postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, zato prekinitev postopka ne vpliva na izdajo odločbe pritožbenega sodišča, ki je, zaradi odločanja na seji, izključno pravdno dejanje sodišča. Z odločitvijo pritožbenega sodišča niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank, zato je kljub začetemu stečajnemu postopku pritožbeno sodišče o pritožbi odločalo.
pogodba o zaposlitvi – stranke pogodbe – tuji državljani – delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje – stvarna pristojnost
Tožniku je bilo izdano dovoljenje izključno za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti ali gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik oz. vodenje poslov v osebni gospodarski družbi kot poklicni športnik. Tožena stranka delo tožnika, kot delo tujca, ni prijavila v skladu z določbami ZZDT, kar je bil pogoj za to, da se je tožnik lahko na podlagi osebnega dovoljenja pri toženi stranki zakonito zaposlil. Tožnik je toženi stranki za opravljene storitve izdajal račune, v obvezna zavarovanja je bil vključen kot samostojni zavezanec. V konkretnem primeru ni šlo za zaposlitev tožnika kot delavca pri toženi stranki kot delodajalcu, prav tako glede na veljavno zakonodajo s področja zaposlovanja tujcev tudi niso bili podani zakonski pogoji za priznanje delovnega razmerja, zato sporne pogodbe ni mogoče označiti za pogodbo o zaposlitvi. Gre za premoženjski spor iz civilnopravne pogodbe, za katerega je na podlagi določb 1. člena, 32. člena in 48. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
Iz besedila splošnih pogojev izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost tožnika (dajalca leasinga) za obveznosti dobavitelja. Zato vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave avtomobila, po pogodbi o finančnem leasingu nosi toženec (jemalec leasinga), ki je dobavitelja tudi sam izbral, pri čemer je moral poznati njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejeti. Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni posebnost, ampak je za finančni leasing celo tipična.
V konkretnem primeru je bil toženec seznanjen z dejstvom, da njegove vloge sodišče ne bo upoštevalo, na naroku 23. 11. 2010. Navedeno pomeni, da bi že takrat moral podati ustrezen ugovor. Poznejše sklicevanje na kršitve (npr. v pravnih sredstvih), se upoštevajo le, če jih stranka prej ni mogla navesti, česar pa toženec v konkretni zadevi ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
Ker zapustnica ni izjavila poslednje volje v navzočnosti obeh prič, ni izpolnjen že prvi pogoj po 72. členu ZD, in o naslednjem niti ni bilo potrebno razpravljati.
Ustaljena sodna praksa v zapuščinskem postopku sicer ne dopušča v pritožbenem postopku eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice (pritožnik jo je uveljavljal že pred sodiščem prve stopnje), velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva. Ravno slednje pa navaja pritožnik, ko opisuje razmere, v katerih naj bi zapustnica izjavila poslednjo voljo.