Po določbah SZ so imeli možnost skleniti najemno pogodbo za uporabo stanovanja za neprofitno najemnino le nekdanji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, ne pa (kasneje) tudi uporabniki stanovanja.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
Izhodišče ugoditvi kakršnemukoli zahtevku postavljenemu v pravdnem postopku (in tako tudi predlogu za izdajo začasne odredbe) je ustrezna trditvena podlaga. Ta mora biti jasna (izrecna) in konkretna.
Trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila utemeljevana nevarnost, da bo toženka razpolagala s podarjenim premoženjem, češ da bo toženka ravnala enako kot njen mož (s katerim živita na istem naslovu) in z nepremičninami razpolagala za sklep o toženkinem nadaljnjem razpolaganju ne more biti zadostna. Čeprav gre za moža in ženo, pa je potrebno vendarle (tudi morebitno bodoče) ravnanje vsakega od njiju v prvi vrsti presojati posebej
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.
pozneje najdeno premoženje - sredstva na bančnem računu - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje – dodatni sklep o dedovanju
V kolikor sredstva na bančnem računu, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, niso bila predmet oporočnega razpolaganja, glede njih nastopi zakonito dedovanje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga – izbrisni razlogi določeni v drugem zakonu – ustavitev postopka izbrisa
Zakon daje registrskemu sodišču pooblastilo, da tudi v primeru drugih (posebnih) pogojev izbriše pravno osebo iz sodnega registra, če izbrisne razloge določa drug (matični) zakon. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da družba svojega poslovanja ni uredila tako, kot ga mora imeti, da ne bi prihajalo do dvomov o njenem poslovanju in obstoju in do ponavljajočih pobud za njen izbris od različnih predlagateljev, ni izbrisni razlog, ki bi po kakšnem drugem veljavnem predpisu v RS registrskemu sodišču nalagal dolžnost, da družbo izbriše iz sodnega registra brez likvidacije. Zato registrsko sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje postopka izbrisa.
mandatna pogodba – pooblastilo – izročitev izplačanega nespornega zneska odškodnine – zakonske zamudne obresti od zadržanega denarja s strani mandatarja
Če mandatar pri opravljanju posla za naročitelja prejme denar, mora naročitelju takoj izročiti prejeto gotovino oziroma mu mora (pre)nakazati prejeto denarno dobroimetje. Ta mandatarjeva obveznost ima značilnost denarne obveznosti, zato je naročitelj v primeru, če mandatar zamudi z izpolnitvijo te obveznosti, od glavnice obveznosti (zneska, ki ga je prejel mandatar) upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti.
plačilo sodne takse – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – zavrženje revizije – vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse
Pravico do vrnitve takse po določilu 36. člena ZST-1 ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od omenjenih primerov, saj je do odločitve o revizijskem predlogu prišlo, ta zgolj ni bila vsebinska. Pa tudi sicer ne drži, da se v primeru zavrženja posameznih vlog v postopkih sodna taksa ne plača oziroma plača v manjšem znesku. Ta izjema je predvidena le v primeru, če nastane domneva umika vloge oziroma njenega zavrženja zaradi neplačila sodne takse oziroma pride do umika vloge in je zato taksa nižja, ne pa v primeru, kot je konkreten, ko je bila revizija zavržena kot nedovoljena zaradi prenizke vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki ni dosegla revizijskega praga.
pooblastilno razmerje – obstoj pooblastilnega razmerja – pooblastilo – vročanje stranki namesto pooblaščencu – bistvena kršitev določb postopka
ZPP v prvem odstavku 137. člena določa, da se stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
motenje posesti – čiščenje skupnih prostorov na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov kot motilno dejanje – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki – protipravnost posega v posest
V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.
Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.
ZIZ člen 111, 111/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 189/3, 189/4, 189/7, 200b. ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/1, 337, 337/1.
vročilnica – javna listina – nepravilna vročitev – sprememba naslova za vročanje – rok za položitev varščine pred javno dražbo – predlog za razveljavitev pravnomočnosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga.
Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položilo varščino. V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju
V obravnavanem primeru je dejavnost odvetnika v tem nepravdnem postopku po ZDZdr, ki je pomembna za odločitev o nagradi za postopek na prvi stopnji, omejena na: - pregled predloga in zdravniškega potrdila ter - prejem odločbe. Zato gre za situacijo, ki jo obravnava 2. točka št. 3101 Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, zaradi česar ni mogoče uporabiti tarifne št. 3100.
stroški postopka – povračilo stroškov – nagrada zagovornika – ločitev stroškov – zahteva za sodno varstvo
Ker nobeno procesno dejanje v tem postopku ni bilo izvedeno izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper storilca ustavljen, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki odpadejo na tisti del postopka, ki je bil ustavljen, ne dajo izločiti iz skupnih stroškov in je zato odločitev o zavrnitvi zagovornikove zahteve za povračilo stroškov nagrade in zastopanje obdolženca v tem postopku pravilna.
Pri nespoštovanju zapovedi iz četrtega odstavka 285.č člena ZKP ne gre za njegovo nepravilno uporabo in s tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ampak za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
V 125. a členu ZZK-1 je določeno obvezno elektronsko vlaganje pisanj, ki velja tudi za obvestilo in ostale vloge drugih državnih organov, kakršen je Inšpektorat za okolje in prostor RS (glej osmi odstavek 125.a člena ZZK-1 v zvezi s prvim in četrtim odstavkom istega člena).
ZZK-1 člen 24. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
vknjižba lastninske pravice - tujec - podatki o imetniku pravice - bivališče - prevzem podatkov iz centralnega registra prebivalstva
Predlagateljica ob vložitvi predloga v elektronski obliki ni imela možnosti ročnega vnosa podatka o svojem naslovu, ročna sprememba teh podatkov v predlogu pa ni omogočena niti sodniškemu pomočniku. Tako je predvideno s predpisi, ki urejajo z novelo ZZK-1C uveljavljeno vodenje e-ZK postopkov in s tem tudi elektronsko vlaganje pisanj. Določba 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi namreč določa, da se o osebi - imetniku pravic v zaslonski obrazec vnese samo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Ob omenjeni ureditvi pa je zmotno pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče lahko uporabilo podatek o njenem naslovu iz sodne poravnave. V primeru, da podatek o bivališču tujca ni vpisan v CRP, ga iz njega tudi ni mogoče prevzeti in v takem primeru sodišču ni mogoče očitati napačnega postopanja.