ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
Ker je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (v okviru III. kategorije se potrebne dodatne omejitve v polovičnem delovnem času), ima pravice na podlagi spremenjene invalidnosti (pravica do dela s polovičnim delovnim časom z omejitvami in do delne invalidske pokojnine) od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
Izpodbijani sklepi so bili veljavni (tudi) zato, ker so bili ponovno potrjeni na skupščini. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na zapisnik te skupščine. Tožeča stranka tej trditvi tožene stranke ni nasprotovala, čeprav se je, glede na to, da ji je bila pripravljalna vloga vročena in glede na to, da je bilo po prejemu te vloge opravljenih še več narokov, o njej imela možnost izjaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061785
OZ člen 83. ZZavar člen 83.
razlaga splošnih pogojev – (ne)jasno pogodbeno določilo – gramatikalna razlaga – stopnja invalidnosti – delna izguba ali delna funkcionalna nezmožnost pri telesnih delih ali organih
Iz gramatikalne razlage 8. člena se stopnja invalidnosti ugotavlja na način, kot piše v 2. točki, točka 1. V 1. točki piše, da v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti „noge do sredine stegna znaša stopnja invalidnosti 60 % po zavarovalnih pogojih“. Vendar je treba upoštevati tudi 2. točko, ki predvidi položaj, kot je pri tožniku, da če pride le do delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti pri navedenih telesnih delih ali organih, se stopnje iz 1. točke uporabijo sorazmerno. Sorazmerno pomeni, da je treba uporabiti sklepni račun (za popolno izgubo ali popolno funkcionalno nezmožnost noge do sredine stegna je 60 % invalidnost in to je glede na zavarovalno vsoto 100 %). Glede na ugotovljeno stopnjo invalidnosti (izvedenec dr. P. je ugotovil 8 % invalidnost) pa je treba izračunati, koliko je to invalidnosti, če upoštevamo, da je popolna izguba ali funkcionalna nezmožnost 60 % (v tem primeru 100 %).
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 83, 83/2, 88.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala, da je naklepoma oziroma iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot voznik avtobusa pokasiral voznino vsaj dvema potnicama, pri tem pa jim ni izdal vozovnice in niti ni oddal gotovine v blagajno, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zakonita.
ZZVZZ člen 84. ZPP člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1.
bolniški stalež – nadomestilo
Tožnik je v sodnem postopku izpodbijal pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero mu je zaključil bolniški stalež. Zahtevka na izplačilo nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela ni postavil niti pri tožencu niti pri sodišču, zato je sodišče utemeljeno odločalo le o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter s tem v zvezi o bolniškem staležu, ne pa tudi o nadomestilu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076429
ZGD-1 člen 52, 512, 512/2. ZDR člen 46. ZPP člen 319, 319/2, 327.
pravica družbenika do informacij – posredovanje informacij družbeniku – obveščenost družbenika – informacija o dohodkih članov nadzornega sveta – način posredovanja informacij – razsojena stvar
O enakosti tožbenega zahtevka oziroma predloga je mogoče govoriti, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka, torej kadar je temelj dveh zahtevkov isti in je ista tudi njegova vsebina.
Kot zadeve družbe se štejejo tudi prejemki članov organov družbe, saj ti izkazujejo določena dejanska razmerja znotraj družbe, ki družbenika zadevajo in o katerih mu morajo biti informacije dostopne.
V primeru spora o tehniki, pomoči in intenziteti dela ob posredovanju informacij ali pripravi dokumentacije sodišče ni pristojno za določitev modalitete posredovanja informacij. Tehnična izvedba pravice družbenika do informacij je prepuščena poslovodstvu družbe, ki je edino sposobno oceniti, kakšen suport glede izvedbe lahko brez škode za poslovanje družbe nudi upravičencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.
pozneje najdeno premoženje - sredstva na bančnem računu - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje – dodatni sklep o dedovanju
V kolikor sredstva na bančnem računu, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, niso bila predmet oporočnega razpolaganja, glede njih nastopi zakonito dedovanje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.
predlog za zdravljenje brez privolitve na temelju sklepa sodišča – zavženje predloga - psihiatrično mnenje – izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra o nemožnosti oprave pregleda
Pritožbeno sodišče razume, da je lahko življenje z bolnikom težavno za njegove najbližje, in da je lahko zdravljenje bolnika koristno. Pritožbeno sodišče pa ne sme zgolj zaradi tega kršiti jasne določbe 41. člena ZDZdr, zlasti še njegovega tretjega odstavka.
OZ člen 768. ZIZ člen 29b, 29b/1. ZOdvT člen 11, 12, 12/1, 12/2, 17, 17/1. ZPP člen 82, 82/2, 137, 137/1, 137/3.
neplačilo sodne takse - odsotnost stika med odvetnikom in stranko - procesno zastopanje po odvetniku – učinki vročanja pooblaščencu
Odvetnik mora kot pooblaščenec in pravni strokovnjak v primeru, ko ne more priti v stik s stranko, delovati v njeno korist tako, da zanjo ne bodo nastale očitne neugodne pravne posledice v obliki izgube pravice do pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse.
Za učinke pravilnega vročanja ni bistveno vprašanje nadaljnjega stika med osebo, ki zastopa interese stranke (pooblaščencem, zakonitim ali začasnim zastopnikom) in stranko samo.