redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nova odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delodajalec ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi dvakrat in to še v času trajanja sodnega postopka. Nova redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času, dokler traja spor o zakonitosti prve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zakonita.
izbira kandidata – organi javnih vrtcev in šol – direktor – ravnatelj - združitev funkcije – imenovanje direktorja
Tožena stranka ni nedopustno združila funkcij direktorja zavoda in ravnatelja šole ter izvedla enofazno glasovanje. Člen 51/3 ZOFVI določa, da lahko funkcijo direktorja v javno vzgojno – izobraževalnem zavodu opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno. Možnost skupnega opravljanja funkcij direktorja in ravnatelja je predvidel tudi 3. odstavek 55. člena ZOFVI, ki je v primeru hkratnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja ene izmed organizacijskih enot dopuščal krajši mandat direktorja (od splošno določenega 5-letnega mandata), če je to določeno z aktom o ustanovitvi. Ta krajši mandat pa glede na člen 55/3 ZOFVI ni mogel trajati manj kot dve leti. Ob upoštevanju navedenega in ker je v Sklepu o ustanovitvi tožene stranke razvidna možnost sočasnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja in možnost sočasnega imenovanja direktorja in ravnatelja, so obstajali pogoji za združitev postopka imenovanja ravnatelja in direktorja, še posebej ob dejstvu, da je obe funkciji opravljala ena oseba. Zato izbira kandidata na razpisano delovno mesto ravnatelja in direktorja ni nezakonita.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnika – novinarja do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061785
OZ člen 83. ZZavar člen 83.
razlaga splošnih pogojev – (ne)jasno pogodbeno določilo – gramatikalna razlaga – stopnja invalidnosti – delna izguba ali delna funkcionalna nezmožnost pri telesnih delih ali organih
Iz gramatikalne razlage 8. člena se stopnja invalidnosti ugotavlja na način, kot piše v 2. točki, točka 1. V 1. točki piše, da v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti „noge do sredine stegna znaša stopnja invalidnosti 60 % po zavarovalnih pogojih“. Vendar je treba upoštevati tudi 2. točko, ki predvidi položaj, kot je pri tožniku, da če pride le do delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti pri navedenih telesnih delih ali organih, se stopnje iz 1. točke uporabijo sorazmerno. Sorazmerno pomeni, da je treba uporabiti sklepni račun (za popolno izgubo ali popolno funkcionalno nezmožnost noge do sredine stegna je 60 % invalidnost in to je glede na zavarovalno vsoto 100 %). Glede na ugotovljeno stopnjo invalidnosti (izvedenec dr. P. je ugotovil 8 % invalidnost) pa je treba izračunati, koliko je to invalidnosti, če upoštevamo, da je popolna izguba ali funkcionalna nezmožnost 60 % (v tem primeru 100 %).
OZ člen 639, 639/3, 649, 649/1, 650, 660, 662, 662/1. ZPP člen 454, 454/1.
gradbena pogodba o izvedbi del – napaka pri izdelavi gradbe – napaka v solidnosti gradbe – razpis naroka
Konkreten posel izgradnje vodovoda oz. vodovodne napeljave je glede na vrsto in obseg dela ter zahtevnost dela mogoče uvrstiti med gradbeno pogodbo (prvi odstavek 649. člena OZ), pri čemer gre pri vodovodu tudi za gradbo v smislu določbe 650. člena OZ. Izvajalec pa odgovarja za morebitne napake pri izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.
prepoved opravljanja dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odločitev o tem ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je ob sami vročitvi obdolžitve in vabila na zagovor, delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena ta možnost (to je v primeru 1., 2. in 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela. Za odločitev v predmetnem sporu je pomembno, ali je tožena stranka zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki so navedeni v 1., 2. ali 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (kar je v konkretnem primeru podano). V tem postopku pa se ne presoja, ali je podana izredna odpoved zakonita ali ne. V kolikor pa se bo v postopku, ki se nanaša na zakonitost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da je bila podana odpoved nezakonita, bo tožnik lahko zahteval izplačilo razlike med plačo, ki bi jo prejel, če bi delal in dejansko izplačanim nadomestilom plače, ki ga je prejemal v času prepovedi opravljanja dela.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – navidezni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, saj zanjo ni bilo utemeljenega odpovednega razloga po prvi alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Delo, ki ga je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, je še vedno obstajalo, vendar pa je to delo opravljala na novo zaposlena delavka pod drugačnim nazivom delovnega mesta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala, da je naklepoma oziroma iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot voznik avtobusa pokasiral voznino vsaj dvema potnicama, pri tem pa jim ni izdal vozovnice in niti ni oddal gotovine v blagajno, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zakonita.
sodna določitev meje – vsebina predloga za ureditev meje– stranke postopka – lastniki sporne parcele
Gre za nepravdni postopek in ni nujno treba, da so vsi solastniki takoj v postopku. Lahko jih sodišče pritegne kasneje. Predlagatelj je pravočasno sporočil številke dednih spisov in kdo so iz teh dednih spisov dediči.
finančni leasing – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – zadrževanje stroškov prodaje – splošni pogoji pogodbe – soglasje glede uporabe splošnih pogojev – trditveno in dokazno breme
Ker je bila tožena stranka pri sklepanju leasing pogodb zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ker je nosila breme izkaza trditve o sklenjenem dogovoru o uporabi SPP 07, ki mu ni zadostila, ni imela podlage za zadrževanje stroškov prodaje vozil po leasing pogodbi za vozilo Ford.
plača – prevedba – združitev pravd – uvrstitev v plačni razred
Prvi in drugi odstavek 300. člena ZPP dajeta sodišču možnost združitve večih pravd v skupno obravnavanje (ob pogojih, ki izhajajo iz prvega odstavka 300. člena ZPP), če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Ta odločitev je stvar procesnega vodstva in o njej odloči sodišče, ne glede na predlog stranke. Tudi če stranka predlog poda, sodišče na ta predlog ni vezano.
Tožnikova plača je bila prevedena glede na količnik, ki je bil za tožnikovo delovno mesto določen z dokončnim sklepom, zato njegov zahtevek po odpravi izpodbijanega sklepa tožene stranke o prevedbi plače ni utemeljen.
dvostranska pogodba – izpolnitev pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – prej zapadla pogodbena obveznost
Ugovor neizpolnjene pogodbe ne pripada stranki dvostranske pogodbe le v primeru, ko sta izpolnitvi sočasni, ampak tudi v primeru, ko druga stranka ne izpolni prej zapadle pogodbene obveznosti.
ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je vložila tožbo 9. 8. 2011 in je tedaj nastala tudi taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za tiste takse, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo tožničinega predloga za taksno oprostitev 28. 9. 2012, je bil njen predlog za taksno oprostitev prepozen, saj tožnica ne more več doseči taksne oprostitve za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZOR člen 210, 214. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/2, 254.
neupravičena obogatitev – vlaganja v tujo nepremičnino – povrnitev koristi – trenutek nastanka koristi in prikrajšanja
Dokler toženci poslovnih prostorov niso pridobili v posest, niso mogli biti obogateni, saj o obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti, ki se sklicuje na ta vlaganja.
Ker tožena stranka ni bila stranka Dogovora in je tudi ni podpisala, niti v njenem imenu kdo drug, tožene stranke predmetni Dogovor, po katerem je dolžna prevzeti zaloge materiala tožeče stranke, ne zavezuje.
vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko
Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.
Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki sledi nepogojni in nepreklicljivi izjavi o umiku tožbe, deklaratoren, navedba v izreku sklepa, da je bil postopek ustavljen zaradi sklenjene sodne poravnave in posledičnega umika tožbe, nima pravnih učinkov.