izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala, da je naklepoma oziroma iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot voznik avtobusa pokasiral voznino vsaj dvema potnicama, pri tem pa jim ni izdal vozovnice in niti ni oddal gotovine v blagajno, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – navidezni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, saj zanjo ni bilo utemeljenega odpovednega razloga po prvi alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Delo, ki ga je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, je še vedno obstajalo, vendar pa je to delo opravljala na novo zaposlena delavka pod drugačnim nazivom delovnega mesta.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnika – novinarja do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
Ker je s pravnomočnostjo sodbe predmetni pravdni postopek končan, toženec ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o zavrženju njegovega predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v konkretni pravdni zadevi.
finančni leasing – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – zadrževanje stroškov prodaje – splošni pogoji pogodbe – soglasje glede uporabe splošnih pogojev – trditveno in dokazno breme
Ker je bila tožena stranka pri sklepanju leasing pogodb zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ker je nosila breme izkaza trditve o sklenjenem dogovoru o uporabi SPP 07, ki mu ni zadostila, ni imela podlage za zadrževanje stroškov prodaje vozil po leasing pogodbi za vozilo Ford.
plača – prevedba – združitev pravd – uvrstitev v plačni razred
Prvi in drugi odstavek 300. člena ZPP dajeta sodišču možnost združitve večih pravd v skupno obravnavanje (ob pogojih, ki izhajajo iz prvega odstavka 300. člena ZPP), če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Ta odločitev je stvar procesnega vodstva in o njej odloči sodišče, ne glede na predlog stranke. Tudi če stranka predlog poda, sodišče na ta predlog ni vezano.
Tožnikova plača je bila prevedena glede na količnik, ki je bil za tožnikovo delovno mesto določen z dokončnim sklepom, zato njegov zahtevek po odpravi izpodbijanega sklepa tožene stranke o prevedbi plače ni utemeljen.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 83, 83/2, 88.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076429
ZGD-1 člen 52, 512, 512/2. ZDR člen 46. ZPP člen 319, 319/2, 327.
pravica družbenika do informacij – posredovanje informacij družbeniku – obveščenost družbenika – informacija o dohodkih članov nadzornega sveta – način posredovanja informacij – razsojena stvar
O enakosti tožbenega zahtevka oziroma predloga je mogoče govoriti, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka, torej kadar je temelj dveh zahtevkov isti in je ista tudi njegova vsebina.
Kot zadeve družbe se štejejo tudi prejemki članov organov družbe, saj ti izkazujejo določena dejanska razmerja znotraj družbe, ki družbenika zadevajo in o katerih mu morajo biti informacije dostopne.
V primeru spora o tehniki, pomoči in intenziteti dela ob posredovanju informacij ali pripravi dokumentacije sodišče ni pristojno za določitev modalitete posredovanja informacij. Tehnična izvedba pravice družbenika do informacij je prepuščena poslovodstvu družbe, ki je edino sposobno oceniti, kakšen suport glede izvedbe lahko brez škode za poslovanje družbe nudi upravičencu.
Ker je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (v okviru III. kategorije se potrebne dodatne omejitve v polovičnem delovnem času), ima pravice na podlagi spremenjene invalidnosti (pravica do dela s polovičnim delovnim časom z omejitvami in do delne invalidske pokojnine) od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077212
URS člen 22. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – dokazni standard – ugovorni postopek – načelo kontradiktornosti – družinski postopek – pravda zaradi dodelitve otroka
Dokazni standard v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni enak dokaznemu standardu v ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo. Enako velja glede načela kontradiktornosti.
preživninske potrebe – preživninske zmožnosti – zapadlost preživninske obveznosti – zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe - nedovoljena pritožbena novota
Mesečni znesek stroškov v višini 430,00 EUR za preživljanje skoraj osemnajstletnega dekleta, ki se redno šola, je v konkretnem primeru povsem realen in ustrezno podprt s predloženimi dokazi.
Celotna preživninska obveznost od vložitve tožbe pa do sodbe zapade v plačilo v roku 15 dni in šele po izteku tega roka za prostovoljno izpolnitev pride toženec v zamudo, kar posledično pomeni, da tožnici ne pripadajo zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko
Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.
motenje posesti – ustna prepoved kot motilno ravnanje – soposest – viciozna posest – ekonomski interes za vložitev tožbe – samopomoč – pritožbene novote
Tudi ustna prepoved lahko predstavlja motilno ravnanje, če tožnik zato preneha uporabljati zemljišče.
Če je tožnik do tedaj uporabljal zemljišče, zaradi toženčeve prepovedi pa ne več, ne gre za neznatno spremembo posestnega stanja, za katero tožnik ne bi imel ekonomskega interesa za sodno varstvo.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 224, 224/1, 355, 355/2, 355/2-1.
nagrada upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – stečajna masa – sorazmerno izplačilo upraviteljem – sredstva za poplačilo nagrade - odmera višine nadomestila – pravica do izplačila odmerjenega zneska
Glede na ugotovljeno stanje, da ni stečajne mase, prav tako pa tudi ne izgledov, da se bo izoblikovala, se edina razpoložljiva sredstva za poplačilo nagrade, torej sredstva predujma izplačajo sorazmerno posameznemu upravitelju, glede na opravljeni obseg nalog in ob upoštevanju nalog, ki jih bo potrebno še opraviti.