poprava vloge – nedovoljena pritožba – priprave za glavno obravnavo – vodstvo postopka
Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka (skladno s 3. odstavkom 270. člena ZPP), ni pritožbe. Tožnik ni imel pravice za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo, da je dolžan v roku 15 dni popraviti vlogo.
Podatki o plačah, kot jih je na podlagi ovojnic, v katerih je bila delavcem izračunana plača v gotovini, in štirih obračunov za celo leto, izračunala izvedenka, z veliko gotovostjo izkazujejo podatke o tožničini dejansko prejeti plači, zato se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-1, 159. ZDR člen 9, 9/2, 29, 41, 41/1, 47, 47/2.
delna invalidska pokojnina
Tožniku, ki je z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri delo kot invalid II. kategorije opravlja štiri ure dnevno z omejitvami, se od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom izplačuje delna invalidska pokojnina.
izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa iz sodnega registra
Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).
Začasne odredbe, izdane po predlogu tožnice, ni mogoče izvršiti, ker ne konkretizira premičnin toženih strank, s katerimi po začasni odredbi ne bi smeli razpolagati, zato njenemu predlogu za izdajo takšne začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
Ker je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči vložil dne 6. 12. 2006, mu denarna socialna pomoč pripada od 1. 1. 2007 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč dodeli že za čas od 1. 9. 2006 do 31. 12. 2006.
Ker se tožnik v register samostojnih podjetnikov ni vpisal šele po priznanju pravice do pokojnine, temveč je bil v ta register vpisan že ob priznanju te pravice, ni prišlo do reaktivacije. Zato mu je toženec izplačevanje pokojnine, čeprav mu je bila priznana nezakonito, neutemeljeno ustavil na podlagi 1. odstavka 178. člena ZPIZ-1, po kateri uživalec pokojnine, ki začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina ne izplačuje.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061779
OZ člen 883, 883/2, 884, 885, 885/1, 887, 893. ZVPot člen 57e. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba v korist tretjega – zahtevek za znižanje cene storitve – pogodba o organiziranju potovanja – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – organizator potovanja – posrednik tujih storitev – pomanjkanje tožbenih trditev – kršitev določb pravdnega postopka
V primeru pogodbe v korist tretjega beneficiar ni upravičen do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, temveč le do zahtevka na izpolnitev obveznosti. Zahtevek za znižanje cene storitve tako lahko uveljavlja le stranka pogodbe o organiziranju potovanja.
Pogodbo o organiziranju potovanja oziroma pogodbe o turističnih aranžmajih v slovenskem pravnem redu urejata OZ in ZVPot, ki vsebujeta podobne določbe, ZVPot pa se uporablja kot lex specialis. 887. čl. OZ določa, da mora organizator potovanja potniku nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti, kot so napovedane v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja. V primeru nepopolno ali nekvalitetno opravljenih storitev lahko potnik zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Zaradi slabih finančnih kazalcev v organizacijski enoti (ključavničarski delavnici) se je tožena stranka stroške na tem delovnem mestu odločila zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničarja skupinovodje I, tako da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala. Taka organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – trditvena podlaga – dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.
ZPP člen 161. OZ člen 393. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravdni stroški – odmera nagrade odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati - zahtevanje pravdnih stroškov več strank – zastopanje več strank
Za odmero nagrade pooblaščencu – odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati, je uporabiti prvi del drugega poglavja tarifo št. 1200 ZOdvT, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Poviša se le nagrada za postopek ali za posel, ne pa tudi zneski iz drugega naslova, kot so na primer za stroške.
Način kritja stroškov postopka ZPP v 161. členu ureja le za sospornike, ki so te stroške dolžni kriti, in sicer po enakih delih, v sorazmerju ali nerazdelno (solidarno). Določb, kako lahko te stroške zahtevajo stranke, ki so do njih upravičene, ZPP nima. Zato je v tem delu uporabiti splošne določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi (denarni) terjatvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka – odločitev o stroških postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – načelo uspeha
Delodajalec sam krije svoje stroške postopka (po 5. odst. 41. člena ZDSS-1) le v zvezi s sporom o zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to pa se ne nanaša na stroške v zvezi s sporom o plačilu odpravnine in razlike v plačah (za čas pred prenehanjem delovnega razmerja).
izločitev iz zapuščine v korist potomcev – vlaganja v tujo nepremičnino
Tožnik uveljavlja vlaganje »samo« v točno določene stvari (oziroma njihove sestavine), na katerih solastni del izloča iz zapuščine, kar pomeni, da ne more iti za dejanski stan iz 32. člena ZD.
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino za posledico nastanek stvarno pravne pravice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku – delitev skupnega premoženja - začasna odredba v zavarovanje terjatve
V nepravdnem postopku se ne odloča o spornih terjatvah, temveč ureja ali oblikuje določena razmerja, v obravnavanem primeru delitev skupnega premoženja. Zato po naravi stvari ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje terjatve; to je začasne odredbe, katere namen je v zagotovitvi možnosti morebitne izvršbe.
V nepravdnem postopku se lahko izda ureditvena začasna odredba. Zato mora predlagatelj začasne odredbe verjetno izkazati eno od predpostavk iz druge alinee drugega odstavka 272. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071432
Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 4. OZ člen 180. ZBPP člen 46. ZST-1 člen 15.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata – prometna nesreča – uporaba prava BIH – višina odškodnine – pravdni stroški – brezplačna pravna pomoč
Predmet odločanja je zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata, okoliščine, pomembne za presojo o merodajnem pravu, pa so, da je bil tožnikov brat sopotnik v vozilu s slovensko registracijo, ki ga je upravljal državljan BIH s prebivališčem v BIH, in da je do prometne nesreče, v kateri je umrl tožnikov brat, prišlo, ko je navedeno vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas in trčilo v drugo vozilo, registrirano v BIH, ki je tedaj pripeljalo nasproti po svojem voznem pasu. Navedene okoliščine ne dajejo podlage za uporabo katere od izjem od pravila o uporabi kraja prometne nesreče, določenih v 4. členu Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče. Dejstvo, da je bilo vozilo, iz katerega zavarovanja tožnik zahteva odškodnino, registrirano v Republiki Sloveniji in da mu je škoda nastala oziroma mu bo nastajala v Sloveniji, ne zadošča za uporabo izjem.
Določbe ZBPP niti ZST-1 ne dajejo podlage za sklep, da zaradi založitve stroškov iz sredstev sodišča oziroma oprostitve plačila sodnih taks navedeni stroški niso več strošek postopka.
Tožeča stranka ni ugovarjala, da je sodišče prekoračilo trditveno podlago strank ter izvajalo dokaz glede nezatrjevanega dejstva (kršitev razpravnega načela). Ker gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, tožeča stranka pa je ni grajala takoj, ko je bilo mogoče v smislu 286.b člena ZPP, se sedaj nanjo ne more več sklicevati.
Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.