Revizija, ki jo je vložila tožnica sama in pri tem ni niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu člen 5.
neposredno plačilo podizvajalcu - obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika - javno naročilo
Pogoj, da naročnik izvede plačilo na podlagi 5. člena Uredbe neposredno podizvajalcu, tudi v primeru, ko glavni izvajalec računov v 15 dneh od prejema ne potrdi ali zavrne, pa je obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika. Če je naročnik glavnemu izvajalcu že izpolnil obveznost, kar velja za konkretni primer, podizvajalec takšnega zahtevka do naročnika nima več. Ker je bila terjatev poravnana, ne obstoji več.
Zahtevek po 71. členu ZJN-2 ima pravno naravo asignacije. V sedmem odstavku citiranega člena je namreč določeno, da mora ponudnik (glavni izvajalec) v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje neposredno podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika (glavnega izvajalca) poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (glavnega izvajalca). Da bi takšno pooblastilo družba E.E.-GM d.o.o. dala naročniku (toženki), s tem pa bi soglašala tudi tožnica, ni izkazano oziroma se tožnica na to okoliščino v postopku na prvi stopnji ni sklicevala.
izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa iz sodnega registra
Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076409
OZ člen 6, 6/1, 15, 579, 587. ZPP člen 285.
najemna pogodba – posodbena pogodba – nesporazum – gospodarski subjekti – neodplačno poslovanje – načelo vestnosti in poštenja – materialno procesno vodstvo
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje.
Pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov je potrebno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
Ni namen materialno procesnega vodstva, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 2/5. ZPIZ člen 171, 171/1. ZS člen 109, 109/1.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – prenehanje zavarovanja – aktivna vojaška služba
Ker tožniku dne 18. 10. 1991 ni prenehalo zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, temveč je z zaposlitvijo pri takrat že tuji vojski ostal v zavarovanju v tuji državi, dokler se ni v letu 1993 predčasno starostno upokojil pri tujem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ, saj ni izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja. Ker tožnik nazadnje ni bil zavarovan pri tožencu, temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer je tudi pridobil pravico do pokojnine, ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 5. odstavku 2. člena ZPIZVZ, kljub temu da se je v letu 2003 v Sloveniji zaposlil.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – obseg zapuščine
Ker iz poizvedb ni izhajalo, da bi zapustnica ob smrti imela denarna sredstva v obsegu, kot ga zatrjuje pritožnik, prav tako pa slednji tudi ni podal specificiranih trditev glede obstoja drugega premoženja, za katerega zatrjuje, da spada v zapuščino, je sodišče pravilno ocenilo, da je pravica pritožnika v tej fazi postopka manj verjetna.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
odločitev o stroških postopka – eventualno sosporništvo
V primeru, če tožnica ne bi pravočasno (skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR) uveljavljala nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zoper obe toženki, bi bila lahko kasneje z vložitvijo tožbe prekludirana. Prav procesni institut eventualnega sosporništva, ki ga ZPP ureja v prvem odstavku 192. člena ZPP, tožnici omogoča, da se izogne prekluziji. Glede na navedeno tožnica s tem, ko je vložila tožbo zoper obe toženki, ni zlorabila svoje procesne pravice do vložitve tožbe, zaradi katere bi morala povrniti stroške drugi toženki.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače – nominalni znesek osnovne plače
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, je bistveno, ali je bila prevedba plače v nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena ZSPJS, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz 4. odstavka 49. člena ZSPJS (2. odstavka 49. člena ZSPJS).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka – odločitev o stroških postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – načelo uspeha
Delodajalec sam krije svoje stroške postopka (po 5. odst. 41. člena ZDSS-1) le v zvezi s sporom o zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to pa se ne nanaša na stroške v zvezi s sporom o plačilu odpravnine in razlike v plačah (za čas pred prenehanjem delovnega razmerja).
ZJU člen 154. ZDR člen 82, 82/2,111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z lažnim prikazovanjem okoliščin nastanka poškodbe na vozilu skušal doseči, da bi mu zavarovalnica izplačala odškodnino. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati, da je tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.
Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu SOD, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.
Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je verjetnost terjatve presojalo zgolj na podlagi navedb v tožbi in listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi. Pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, temveč odloča na podlagi navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe in na podlagi listin v spisu.
obnova postopka – predlog – nova dejstva in dokazi
Na podlagi obnovitvenega razloga iz 10. točke 2. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali predlaga ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka predlagala, da se pravnomočna sodba razveljavi in se zadeva ponovno obravnava. Po pravnomočnosti sodbi je izvedela, da je bila tretjetožena stranka v določenem obdobju v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, zato je izpolnjen pogoj iz 10. točke 394. člena ZPP.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.