stroški postopki – samostojni podjetnik – odgovornost za obveznosti
Na obveznost plačila pravdnih stroškov tožnika ne vpliva okoliščina, da je prenehal opravljati samostojno dejavnost in da se je upokojil ter prejema vdovsko pokojnino. S prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika oziroma izbrisom samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ne prenehajo njegove nastale obveznosti, saj podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti (tudi iz naslova poslovanja s.p.) z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1).
Ker je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči vložil dne 6. 12. 2006, mu denarna socialna pomoč pripada od 1. 1. 2007 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč dodeli že za čas od 1. 9. 2006 do 31. 12. 2006.
ZPIZ-1 člen 275, 390, 390/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 87, 87/3. ZS člen 93, 93/2. ZDSS-1 člen 60, 60/1. ZPIZ člen 188, 188/2.
nadomestilo za čas čakanja – brezposelna oseba – ustavitev izplačevanja – vrnitev preplačila
Ker je bil tožnik izbrisan iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, mu je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo. Nadomestilo, ki ga je prejel po ustavitvi izplačevanja, je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076409
OZ člen 6, 6/1, 15, 579, 587. ZPP člen 285.
najemna pogodba – posodbena pogodba – nesporazum – gospodarski subjekti – neodplačno poslovanje – načelo vestnosti in poštenja – materialno procesno vodstvo
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje.
Pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov je potrebno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
Ni namen materialno procesnega vodstva, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi.
pritožbene novote – dejansko stanje, ugotovljeno ob koncu glavne obravnave
Sodišče odloči v zadevi na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave (1. odst. 291. čl. ZPP). Ker preostala tri zatrjevana plačila glavnice datirajo v čas po zaključku glavne obravnave, jih v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSK0005376
ZFPPIPP člen 442, 442/6-10. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družbenik – pravni nasledniki
V obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).
Obdolženec se ni odzval na poziv sodišča, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, kljub opozorilu, da bo sodba v primeru, da se na poziv sodišča ne bo odzval, na podlagi drugega odstavka 115. člena ZP-1 izdana brez njegovega zaslišanja. Pouk, ki ga je sodišče prve stopnje dalo obdolžencu, je tudi „popolnemu laiku“ razumljiv, zato zagovornik z neargumentiranim sklicevanjem, da je obdolženi popoln laik in da ne ve kaj sploh pomeni pisni zagovor in kakšne posledice ima opustitev takšnega dejanja zanj, ne more biti uspešen.
Šele v postopku v katerem bo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt nerojenega otroka
Kljub temu da je povezanost med materjo in otrokom, ki ga mati nosi, nedvomno zelo velika, se ta po/navezanost še okrepi in poveča z njegovim rojstvom, ko mati prične za otroka skrbeti in ga negovati, kar posredno izhaja tudi iz sodne prakse, po kateri sodišča za smrt že rojenih otrok prisojajo višje denarne odškodnine kot za smrt še ne rojenih.
tek rokov v hitrem prekrškovnem postopku – smiselna uporaba ZUP
Čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prekrškovni organ dela tudi v nedeljo, je ta dan kot dan izteka roka za vložitev pravnega sredstva izrecno izključen z določbo 101. člena ZUP in je torej ob pravilni uporabi drugega odstavka 101. člena ZUP, zahteva storilca za sodno varstvo vložena pravočasno.
Sodediča je mogoče postaviti za skrbnika zapuščine le, če ostali dediči s tem soglašajo oziroma če je nepristranski in vreden zaupanja. Glede na to, da so dediči med seboj v sporu in predlaganemu skrbniku zapuščine oporekajo pravici do dedovanja, slednji ni primeren.
ZSZ člen 18, 22, 22/2, 24, 24/2, 29. ZUreP-1 člen 177.
razlastitev - javni interes – poslabšanje položaja razlaščenca
Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotovitev, da se zaradi odvzetih nepremičnin nasprotnima udeležencema položaj bistveno poslabša, podlaga za zavrnitev predlagateljičinega zahtevka za razlastitev, za katerega sicer ugotavlja, da zanjo izkazuje javno korist v Odloku 1998.
Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku – delitev skupnega premoženja - začasna odredba v zavarovanje terjatve
V nepravdnem postopku se ne odloča o spornih terjatvah, temveč ureja ali oblikuje določena razmerja, v obravnavanem primeru delitev skupnega premoženja. Zato po naravi stvari ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje terjatve; to je začasne odredbe, katere namen je v zagotovitvi možnosti morebitne izvršbe.
V nepravdnem postopku se lahko izda ureditvena začasna odredba. Zato mora predlagatelj začasne odredbe verjetno izkazati eno od predpostavk iz druge alinee drugega odstavka 272. člena ZIZ.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.
postopek delitve solastne stvari – delitev stvari v naravi – upravičen interes solastnika – pravni standard
V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika. Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve.
Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.