plača – regres za letni dopust - obveznost plačila – izvedba dokaza – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke
Tožena stranka ni podala predloga za izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo samo tožnico, ni kršilo načela kontradiktornosti.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
ZFPPIPP člen 140, 152, 152/1, 153, 153/5, 153/5-2, 237. ZPP člen 11.
dovoljenost predloga za prisilno poravnavo – procesne ovire za vodenje prisilne poravnave – odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka – zloraba postopka prisilne poravnave
Širjenje procesnih ovir za vodenje postopka prisilne poravnave izven zakonsko določenih negativnih procesnih predpostavk in tako, kot to v pritožbi predlaga upnik, ni možno. Zaradi tega odločanja o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče uvrstiti v nobeno od zakonsko izrecno predpisanih procesnih ovir niti v primeru namenske razlage zakonske določbe, ki se nanaša na dovoljenost predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
ZIZ člen 9, 9/7, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZST-1 tarifna številka 30010.
sodna taksa – namen sodnih taks – procesna predpostavka – nastanek taksne obveznosti – posamezno procesno dejanje – izvršilni postopek
Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij, je v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča, kar pomeni, da so sodne takse predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline. Zavezanec za plačilo sodne takse je tisti, ki predlaga uvedbo postopka oziroma opravo posameznega dejanja, takso pa mora plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Glede na taksno tarifo se v postopkih izvršbe sodne takse plačujejo za vsako posamezno procesno dejanje in ne za celoten postopek, zato zatrjevano plačilo sodne takse za ugovor ne more vplivati na obveznost plačila sodne takse za ostala opravljena procesna dejanja.
soglasje za posle upravljanja stečajne mase – soglasje za najem – ustanovitev predkupne pravice – dolžnost upravitelja
Upravitelj v predlogu za izdajo soglasja ni navedel vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev sodišča o predlogu, pri čemer pa sodišče prve stopnje niti ni moglo preveriti, ali je bil izbrani najemnik tudi najugodnejši ponudnik. Sodišče tako ni popolno ugotovilo relevantnega dejanskega stanja, saj mu ga upravitelj ni predstavil. Ni res, da bi moralo sodišče prve stopnje preverjati bodočega najemnika. To je namreč dolžnost upravitelja, ki mora ravnati skrbno, vestno, pošteno in mora varovati in uresničevati interese upnikov, sicer upnikom odgovarja za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – dokaz o pravočasnosti
Pritožbena trditev, da je tožeča stranka ugovor zoper sklep z dne 20.2.2012 podala že dne 24.2.2012, ne drži. Za to svojo trditev ni predložila nobenega dokaza.
izvršilni stroški v primeru stečaja – ustavitev postopka – priglasitev terjatve v stečaju – zmotna uporaba materialnega prava – načelo koncentracije
Ker o plačilu terjatev upnikov po začetku stečajnega postopka lahko odloča le stečajno sodišče, izvršilno sodišče ne more sprejemati odločitev o obstoju upnikove terjatve do dolžnika, pa naj gre za glavno ali stransko terjatev. Sodišču prve stopnje tako ni bilo več dovoljeno odločati o upničini terjatvi glede izvršilnih stroškov, ki jih je upnica priglasila v izvršilnem postopku, čeprav o njih do trenutka izdaje sklepa o ustavitvi postopka še ni bilo odločeno. Upnica bo morala terjatev iz naslova teh stroškov, kot tudi druge še ne poravnane terjatve v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP), priglasiti v tem stečajnem postopku.
ZIZ člen 53, 53/2, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(1).
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obligacijskega razmerja - obligacijsko razmerje - razširjena domneva nevarnosti
Namen zakonodajalca, ki je z uveljavitvijo razširjene domneve nevarnosti v noveli ZIZ-I upnikom bistveno olajšal pogoje za izdajo predhodne odredbe v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine oziroma v pravdnih postopkih po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je bil v preprečitvi in sankcioniranju vsebinsko praznih ugovorov, s katerimi so dolžniki izigravali zakonsko zahtevo po obrazloženosti ugovora zoper izdani sklep o izvršbi.
Zaradi zahteve iz 38. člena ZZK-1 je bila zemljiškoknjižnemu dovolilu sicer priložena odločba Upravne enote, s katero je bil odobren pravni posel – sklenjena pogodba o preužitku med zemljiškoknjižnim lastnikom, ki pa ni opremljena z ustreznim potrdilom o dokončnosti in izvršljivosti. Iz pravnega pouka na odločbi je razvidno, da je proti njej dovoljena pritožba, nasprotni udeleženec pa je priložil tudi sklep Upravne enote, da je bil postopek odobritve pravnega posla do pravnomočne odločitve okrajnega sodišča o pravnih naslednikih pokojnika prekinjen. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno glede teh nepremičnin ugovoru ugodilo in odločilo, da se vpis ne dovoli, oziroma da se vzpostavi prejšnje stanje vpisov.
Podpis trasata se po zakonu in pravni teoriji lahko nahaja kjerkoli na meničnem blanketu oz. licu menice (ni torej nujno, da se trasat podpiše v „svoji“ rubriki). „Kjerkoli“ pa pomeni, da se njegov podpis lahko nahaja tudi na mestu izdajatelja menice. Z vidika meničnopravne obličnosti akcepta se torej zahteva le, da se na licu menice nahaja podpis osebe, ki je navedena kot trasat.
Čeprav naj bi bil k vsem tem dejanjem tožnik napeljan s strani tretjih oseb, in zanje zaradi nerazsodnosti ni mogel oblikovati prave volje, je za izpodbijano odločitev bistveno, da vse te okoliščine na strani tožnika po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje tožencu niso bile in niso mogle biti znane.
Tožnik je v skladu s prvim odstavkom 87. člena OZ dolžan tožencu vrniti vse, kar je prejel na podlagi take nične pogodbe, oz. v obravnavanem primeru, ko vrnitev predmeta pogodbe zaradi uničenja ni več mogoča, dati ustrezno denarno nadomestilo
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070240
OZ člen 393, 393/3, 468, 639, 639/3.
podjemna pogodba – napake dela – jamčevalni zahtevek – odškodninski zahtevek – ponovno grajanje novih oziroma neodpravljenih napak – refleksna škoda
Glede na trditve tožeče stranke, da je po zadnjem pozivu tožene stranke napake odpravila in da je tožena stranka o zatrjevanih novih ali neodpravljenih napakah ni obvestila, se je dokazno breme o teh prevalilo na toženo stranko, ki pa mu ni zadostila. Navesti in dokazati bi namreč morala, kdaj je tožečo stranko ponovno obvestila o napakah, katere so to bile in da bo glede na že dano možnost njihove odprave angažirala tretje osebe.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka dela na tleh opravljala skladno z dokumentacijo tožene stranke, v kateri je bila predvidena manjša obremenitev tal v primerjavi z obremenitvijo, do katere je dejansko prišlo, pa tožeča stranka za nastalo refleksno škodo ne more biti odgovorna, ker ni izpolnjena predpostavka obstoja vzročne zveze med ravnanjem tožeče stranke in nastalo škodo.
Čeprav je menica izdana in pravnoformalno veljavna, menične zaveze ni, če so ugovori tožene stranke, da je bila bianco menica izpolnjena v nasprotju z meničnim pooblastilom ter ni bila izpolnjena skladno s temeljnim poslom, dovoljeni ter pravno varovani.
Sicer drži, da je bianco menico potrebno izpolniti skladno s pooblastilom, vendar pa se ugovor o izpolnitvi v nasprotju s podano menično izjavo ne more raztezati na tiste sestavine, ki morajo biti že ob izročitvi bianco menice izpolnjene, da ta menica sploh ima značilnost bianco menice. Nepopolnost bianco menice je sicer lahko različna, vendar pa je ravno podpis meničnega zavezanca najmanj, kar mora vsebovati ob izročitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076408
OZ člen 40, 59, 59/3, 60, 60/2, 63, 190, 193, 332, 333. ZOR člen 1035. ZFPPIPP člen 264. ZPP člen 3, 8.
prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika – pogodba o denarnem depozitu – nagib za sklenitev pogodbe – neuresničena poslovna podlaga – vpliv na učinkovanje pogodbe – trajno dolžniško razmerje – razvezni pogoj – nemogoč pogoj – neobstoječ pogoj – odpoved pogodbe – terjatev na vračilo deponiranega zneska – neupravičena pridobitev
Tudi, če je šlo v konkretnem primeru za izjalovljeno poslovno podlago, to ni vplivalo na pravno učinkovanje pogodbe, torej na obstoj pravic in obveznosti, ki so vsebina pogodbe.
V primeru nemogočega razveznega pogoja nastane enak položaj, kot če ta pogoj sploh ne bi bil določen. Če je razvezni pogoj nemogoč, ne more povzročiti razveze pogodbe. Zato se nemogoč razvezni pogoj šteje za neobstoječega; velja fikcija, da stranki razveznega pogoja sploh nista določili. Ker je prvotno mogoč rok za vračilo depozita postal nemogoč, se nemogoč rok šteje za neobstoječ razvezni pogoj, s tem pa je nastopila situacija, ko se je trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja spremenilo v trajno dolžniško razmerje brez določenega roka trajanja v smislu. Takšno dolžniško razmerje pa ne preneha avtomatično, pač pa je potrebna odpoved s strani ene od pogodbenih strank.
SPZ člen 99. Ustava RS člen 33. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/7. ZureP-1 člen 106. ZZK člen 137.
vznemirjanje lastninske pravice
Ob že ugotovljenem javnem interesu, ki ga druga toženka s prostorsko ureditvijo na spornem območju, to je s potekom vinske ceste kot javnega dobra in načrtovano rekonstrukcijo ter kategorizacijo te ceste kot državne ceste, uresničuje, sodišče druge stopnje zato zaključuje, da se pravica tožeče stranke do zasebne lastnine iz 33. člena URS kot temeljna človekova pravica mora umakniti, ker bi bile z njenim neomejenim uresničevanjem ogrožene pravne dobrine, ki jih zahteva splošna družbena korist.
ZFPPIPP člen 59, 60, 60/2, 60/2-3, 354. ZPP člen 152, 163, 163/7.
pravdni stroški - prijava stroškov pravdnega postopka v stečaju - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov priznanje terjatve v stečajnem postopku - odmera stroškov
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča, s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je sicer mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku, vendar gledano celovito gre za uspeh tožeče stranke. Ta je pravico, da od tožene stranke zahteva povrnitev svojih pravdnih stroškov, pridobila z odločitvijo sodišča o zavrženju tožbe.
ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/3. ZST-1 tarifna številka 1112.
ugovor zoper plačilni nalog - fikcija umika tožbe - taksa za umik vloge - stroški pravdnega postopka - uspeh stranke - zahtevek za povračilo stroškov
Tožeča stranka sama trdi v pritožbi, da umika tožbe ni podala in ga je nadomestila fikcija umika zaradi neplačila sodne takse, da bi podala samostojen zahtevek za povračilo pravdnih stroškov, pa niti ni zatrjevala. Če se o stroškovnem delu svojega zahtevka tožeča stranka ni izjasnila v pravdnem postopku, tega ne more storiti v postopku odločanja o veljavnosti plačilnega naloga.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca
Izvedencu pripada nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve le v primeru, če odgovarja na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0069043
ZIZ člen 24, 24/2, 24/4, 25, 25/1. ZGD člen 101, 394, 394/1. ZGD-1 člen 100, 425, 425/1. ZPUOOD člen 1, 1/1. ZFPPod člen 27. ZFPPIPP člen 424, 442.
družba z neomejeno odgovornostjo – izvršba zoper osebno odgovornega družbenika – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prekinitev postopka po ZPUOOD
Kljub izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni pogojev za prekinitev postopka po ZPUOOD, saj postopek teče zoper osebno odgovorne družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo po 25. členu ZIZ in ne gre za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe po 24. členu ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen odpovedni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Ravnanje tožnika - policista (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti med delovnim časom zaradi suma uživanja alkohola med delovnim časom in predčasen odhod z dela) predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei člena 111/1 ZDR.
Tožena stranka je po tem, ko je prejela dokazilo o vročitvi sklepa komisije za pritožbe tožniku (s katerim je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep o podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), le-temu omogočala delo in ga je na delo še naprej razporejala, zato ni dokazala, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki do izteka odpovednega roka, upoštevaje vse okoliščine primera in interese obeh pogodbenih strank, zaradi česar je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Z ozirom na to, da je bil tožnik ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi star 43 let, da je po poklicu policist, da svojega poklica zelo verjetno ne bo mogel več opravljati (kar izhaja tudi iz njegove izpovedbe z dne 23. 11. 2011), da je bil pri toženi stranki zaposlen več kot 24 let, da je imel ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dve šoloobvezni hčerki in da je bila ena od šoloobveznih hčerk tudi v času odločanja sodišča prve stopnje šoloobvezna, da se je tožnik poskusil zaposliti kot pravosodni policist, vendar pa (po njegovi izpovedbi) v tem ni bil uspešen zato, ker so mu to preprečili nadrejeni, ker je moral ob sorazmerno nizki plači soproge poravnavati obroke za odobrena posojila, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odškodnina po 118. členu ZDR v višini sedmih bruto plač v mejah prisojenih odškodnin za podobne primere. Pri presoji o utemeljenosti višine te odškodnine je bilo upoštevano tudi dejstvo, da tožnik opravlja dejavnost kot s.p., kot tudi njegovo premoženjsko stanje.