Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom. Ker je bila vročitev tožbe tožencu s pozivom na odgovor opravljena pravilno (ne v poštni predal), je po izteku zakonsko določenega roka nastopila fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076415
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev postopka – listine v tujem jeziku – CMR tovorni listi – splošni pogoji zavarovalnice – škoda
Odločitev temelji na listinah v tujem jeziku. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Prevoznik bi sicer moral označiti nastalo škodo, to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine.
Glede na ugotovitev, da je Služba za loterijske vsebine stroškovno mesto in da delo, ki ga opravlja tožnica, nima značilnosti oziroma narave dela delovnega mesta „urednik uredništva“ je treba tožničin zahtevek za ugotovitev, da dela na delovnem mestu „urednik uredništva“ z dodatnimi nalogami „vodja službe II“ zavrniti.
Tožnica je z zahtevo, ki jo je predhodno naslovila na svojega delodajalca, uveljavljala le izročitev v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „urednik uredništva“ z dodatnimi nalogami delovnega mesta „vodja službe II“, ni pa zahtevala izročitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „vodja“ oziroma „vodja službe II“ z dodatnimi deli delovnega mesta „urednik uredništva“. To pa pomeni, da za sodno varstvo v zvezi s tem delom tožničinega tožbenega zahtevka ni bila izpolnjena procesna predpostavka iz člena 204/1 ZDR.
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bil razporejen, to je komercialist, pri njem invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine neutemeljen.
Toženka z delnim plačilom dolga (iz naslova neupravičeno prejetega otroškega dodatka) v višini glavnice, ni poplačala glavnice, temveč le do trenutka plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele na to se je do višine delnega plačila začela poplačevati glavnica. Zato je toženka dolžna tožnici plačati še preostalo glavnico, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva delnega plačila.
ZZSV člen 2. ZPIZ-1 člen 254, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 255/1, 255/2, 255/3. ZUP člen 223, 223/1, 229, 229/1, 235, 235/1, 238, 283/1, 238/2, 239, 289/1, 256, 256/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
revizija – učinek revizije – dodatek k pokojnini
Ker je tožnica zoper pozitivno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je moral toženec opraviti tudi revizijo prvostopenjske odločbe in o pritožbi in reviziji odločiti z isto odločbo. Ali je bila sprememba odločbe v reviziji, ki je znižala znesek dodatka k invalidski pokojnini, do katerega je upravičena tožnica kot slovenska državljanka, ki prejema pokojnino iz Srbije, utemeljena, je ostalo neugotovljeno, ker je sodišče zmotno štelo, da tožnica zoper odločbo prve stopnje ni vložila pritožbe, temveč predlog za popravo pomote, zaradi česar po preteku treh mesecih od dokončnosti odločbe ni več mogoče odločati o reviziji.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – socialni spor
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.
Pritožnika sta pritožbo vložila po pooblaščencu (odvetniku), a njun pooblaščenec pritožbe ni podpisal. Zato je pritožba nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče nepopolno pritožbo tožencev zavrglo.
registracija motornega vozila, ki predstavlja tehnično kulturo (starodobno vozilo)
V skladu z določbami 194. člena ZVCP-1 se registrira tudi motorno vozilo, ki predstavlja del tehnične kulture (starodobno vozilo), torej mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot 25 leti. Stališče pritožnika glede dovoljenosti vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ne da bi bilo le-to registrirano in ne da bi bilo za to potrebno vozniško dovoljenje, je zato zmotno.
odgovornost lastnika vozila – uporaba milejšega predpisa – sprememba sodbe le v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pretehtalo razbremenilne dokaze, ki jih je obdolženka predložila in v povezavi z drugimi dokazi utemeljeno zaključilo, da z njimi ni izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je prav obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070232
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) člen 17.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti – določila splošnih pogojev zavarovalnice – regresni zahtevek – odgovornost prevoznika – mednarodni prevoz – spor majhne vrednosti
Za razbremenitev svoje odgovornosti je tožena stranka dolžna ugovarjati, da zatrjevana škoda sploh ni nastala oziroma da ni nastala v takšni višini, kot jo je izplačala tožeča stranka. Prevoznik je odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbo, ki nastane od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršnokoli zamudo pri izročitvi.
Delo tožnice v italijanskem uredništvu kot „koordinator programa“ brez znanja italijanskega jezika ni mogoče, zato tožnici dodatek za dvojezičnost pripada, in sicer na podlagi 28. člena ZSPJS, ki določa, da dodatek za dvojezičnost javnim uslužbencem, ki delajo na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski in madžarski jezik tudi uradni jezik, pripada, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela.
Tožena stranka je dokazala, da je sodno takso za pritožbo plačala v celoti, pravilno in pravočasno. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo šteti, da je tožena stranka predmetno pritožbo umaknila.
Pri izpodbijanih verižnih kompenzacijah je šlo za vnaprej dogovorjen način plačila, ki je bil sklenjen precej pred nastopom izpodbojnega obdobja, zato o neobičajnosti načina izpolnitve obveznosti ni mogoče govoriti.
Občasna blokada transakcijskih računov ni tisto konkretno dejansko stanje, ki ga je mogoče subsumirati pod pojem insolventnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022322
EKČP člen 6, 6/1. URS člen 22, 23, 29. KZ člen 98, 261, 261/3, 261/4. ZKP člen 15, 17, 17/2, 39, 39/1, 39/1-6, 95, 95/1, 95/2, 105, 105/1, 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/2, 383, 383/1. ZPPSL člen 79, 79/2, 80, 105, 105/1, 133, 134, 135, 160.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - stečajni upravitelj - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - prenos krajevne pristojnosti - zadeva „de cubber“ - izločitev sodnika - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odvzem pridobljene premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - gospodarski spor - načelo iskanja materialne resnice - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - sojenje v razumnem roku - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen
V zvezi sklicevanja zagovornika obdolženca na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi „De Cubber“ pa je pojasniti, da je v navedeni odločbi govora o izločitvi sodnika, v obravnavanem primeru pa je obdolženec predlagal prenos krajevne pristojnosti. Trditev pritožnika, da je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, je torej povsem brez podlage. Ob takih ugotovitvah se pritožbene navedbe, da v obravnavanem postopku obdolženec ni bil deležen nepristranskega sojenja, s čimer je bila kršena njegova ustavna pravica v smislu določbe člena 23 Ustave Republike Slovenije, kakor tudi pravica do poštenega sojenja v smislu 6. člena EKČP, pokažejo kot povsem neutemeljene.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - soprispevek
Od tožnika ni bilo mogoče pričakovati, da bo preizkušal trdnost podesta, na katerem je že stal sodelavec. Utemeljeno je pričakoval, da bo postavljena deska zdržala težo dveh delavcev ter da je oder postavljen pravilno. Tožniku ni mogoče očitati kakršnekoli lahkomiselnosti in pomanjkanja skrbnosti, zato tožnik za nezgodo ni soodgovoren.
invalidnost – samozaposleni – III. kategorija invalidnosti
Tožnik, samostojni podjetnik avtoprevoznik, ki je zmožen opravljati svojo dejavnost brez dvigovanja težjih bremen s tal in brez daljšega neprekinjenega sedenja s polnim delovnim časom, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela z omejitvami. Ker potreba po časovni razbremenitvi ni podana, tožnik neutemeljeno uveljavlja pravico do dela v polovičnem delovnem času.
poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti
Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.
izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.