• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>
  • 261.
    VSK sklep PRp 164/2012
    15.11.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005334
    ZP-1 člen 66, 66/2, 161, 161/3.
    nedovoljena pritožba – odločba o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo
    Sodišče je odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa.
  • 262.
    VDSS sodba Pdp 752/2012
    15.11.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009795
    ZPIZ-1 člen 397. ZDR člen 137.
    izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
    Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.
  • 263.
    VDSS sodba Psp 393/2012
    15.11.2012
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0009568
    OZ člen 288.
    otroški dodatek – vrnitev preplačila – delno plačilo – vračunavanje obresti
    Toženka z delnim plačilom dolga (iz naslova neupravičeno prejetega otroškega dodatka) v višini glavnice, ni poplačala glavnice, temveč le do trenutka plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele na to se je do višine delnega plačila začela poplačevati glavnica. Zato je toženka dolžna tožnici plačati še preostalo glavnico, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva delnega plačila.
  • 264.
    VSK sklep PRp 266/2012
    15.11.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005336
    ZP-1 člen 169, 169/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti – izvršitev odločbe
    Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi vložene pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti počakati z izvršitvijo sodnih odločb, dokler ne bo odločeno o njegovi pobudi ter s tem v zvezi izdati sklep. V skladu z določbo 171. člena ZP-1 se glede postopka za varstvo zakonitosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ta v tretjem odstavku 422. člena določa, da sodišče prve stopnje sme glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. Ta določba torej ne nalaga sodišču prve stopnje obvezne odložitve izvršitve pravnomočne sodne odločbe, niti se mu ni treba o tem izrekati, saj bo o eventualni pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti najprej odločal vrhovni državni tožilec o tem ali bo pobudo sploh sprejel, če jo bo, in bo zahtevo za varstvo zakonitosti tudi vložil, pa bo o njej odločalo Vrhovno sodišče.
  • 265.
    VSL sodba I Cpg 41/2012
    15.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0076415
    ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1.
    spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev postopka – listine v tujem jeziku – CMR tovorni listi – splošni pogoji zavarovalnice – škoda
    Odločitev temelji na listinah v tujem jeziku. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

    Prevoznik bi sicer moral označiti nastalo škodo, to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine.
  • 266.
    VSK sodba PRp 166/2012
    15.11.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005337
    ZPrCP člen 45, 45/10. ZP-1 člen 2.
    uporaba milejšega predpisa – neprilagojena hitrost
    Dejstvo, da obdolženka ni mogla zvoziti ostrega desnega ovinka, zadostuje zakonskemu znaku prekrška neprilagojene hitrosti. Okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženka vozila z neprilagojeno hitrostjo je namreč sodišče prve stopnje v izreku sodbe konkretiziralo (obdolženki se očita, da hitrosti ni prilagodila svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, ki poteka po klancu navzdol v oster pregledni ovinek desno).

    Odločitev sodišča prve stopnje, ko je obdolženki izreklo sankcije, je bila v času odločanja o prekršku pravilna, napačno pa je uporabilo zakon, ko je v uvodu izreka navedlo, da je obdolžena odgovorna za prekršek po določbah ZVCP-1. Po ugotovitvi kateri zakon je za storilko milejši, bi moralo sodišče v celoti uporabiti ta zakon.
  • 267.
    VSL sklep I R 56/2012
    15.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074448
    ZPP člen 32, 32/1, 32/2, 481 - 484.
    stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
    Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
  • 268.
    VDSS sodba Psp 404/2012
    15.11.2012
    INVALIDI
    VDS0009574
    ZPIZ-1 člen 102, 103, 390, 391, 397, 446. ZDR člen 116, 116/4.
    nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
    Ker ZPIZ-1 ne pozna več pravice do nadomestila za čas čakanja, tožnici, invalidki II. kategorije s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, te pravice, kot jo je uveljavljala najprej pri tožencu in nato pred sodiščem, ni mogoče priznati, ne glede na to, ali ji je delovno razmerje prenehalo neodvisno ali odvisno od njene volje.
  • 269.
    VDSS sodba Psp 319/2012
    15.11.2012
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0009541
    ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
    bolniški stalež
    Tožnik, ki v spornem obdobju ni smel upravljati motornih vozil in se je moral izogibati menjavi položajev, hitrim in nenadnim gibom ter delu na višini, ni bil zmožen za opravljanje dejavnosti montaže pohištva, pri kateri uporablja kombi, orodje, žago ter lestev. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni utemeljen.
  • 270.
    VSL sodba I Cpg 1359/2012
    15.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076419
    ZPP člen 133, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 142/6, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZPSto člen 42.
    zamudna sodba – vročanje pravni osebi – vročanje v poštni predal – fikcija vročitve
    Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom. Ker je bila vročitev tožbe tožencu s pozivom na odgovor opravljena pravilno (ne v poštni predal), je po izteku zakonsko določenega roka nastopila fikcija vročitve.
  • 271.
    VDSS sodba Psp 370/2012
    15.11.2012
    INVALIDI
    VDS0009558
    ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 67.
    tujec – invalidska pokojnina
    Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bil razporejen, to je komercialist, pri njem invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine neutemeljen.
  • 272.
    VDSS sodba in sklep Pdp 745/2012
    15.11.2012
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0009791
    ZSPJS člen 2, 3, 3.a, 3.a/4, 23, 23/1, 28. ZJU člen 5. ZDR člen 204, 204/2.
    varstvo pravic - plača - uveljavljanje pravnega varstva - višina dodatka - dodatek za dvojezičnost - dospelost dodatka
    Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.

    Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

    Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
  • 273.
    VSK sklep PRp 169/2012
    15.11.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005329
    ZP-1 člen 133, 154, 154/3.
    zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena
    Okoliščina, da obdolženca ni bilo v vozilu v trenutku, ko je prišlo do premika vozila in je le-ta zgrmel v grapo, sama zase ni odločilna za izključitev odgovornosti obdolženca.
  • 274.
    VDSS sklep Psp 383/2012
    15.11.2012
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0009561
    ZDSS-1 člen 63. ZUP člen 235.
    zavrženje tožbe – procesne predpostavke – socialni spor
    Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.
  • 275.
    VDSS sodba Pdp 837/2012
    15.11.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009867
    ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c.
    javni uslužbenec – plača – prevedba plače
    Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
  • 276.
    VDSS sodba in sklep Pdp 743/2012
    15.11.2012
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0009789
    ZSPJS člen 2, 3, 3.a, 3.a/4, 23, 23/1, 28. ZJU člen 5. ZDR člen 204, 204/2.
    varstvo pravic - plača - uveljavljanje pravnega varstva - višina dodatka - dodatek za dvojezičnost - dospelost dodatka
    Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.

    Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

    Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
  • 277.
    VSL sklep II Cp 2739/2012
    15.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067993
    ZPP člen 108, 336, 343, 343/3, 346.
    zavrženje pritožbe – pritožba ni popolna – odsotnost podpisa pooblaščenca – podpis pritožbe
    Pritožnika sta pritožbo vložila po pooblaščencu (odvetniku), a njun pooblaščenec pritožbe ni podpisal. Zato je pritožba nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče nepopolno pritožbo tožencev zavrglo.
  • 278.
    VDSS sodba Psp 400/2012
    15.11.2012
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – UPRAVNI POSTOPEK
    VDS0009571
    ZUP člen 7, 138, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4, 266.
    nova odmera pokojnine – obnova postopka
    Tožnica, uživalka starostne pokojnine, je na podlagi potrdila delodajalca vložila zahtevo, da se ji pri izračunu pokojninske osnove upošteva plača, prejeta za delo preko polnega delovnega časa. Toženec je takšno zahtevo neutemeljeno zavrgel kot zahtevo za novo odmero pokojnine, saj bi moral odločiti o predlogu za obnovo postopka, zato je sodišče izpodbijano odločbo in sklep zavoda odpravilo in tožencu naložilo, da odloči o predlogi za obnovo postopka.
  • 279.
    VSK sklep PRp 163/2012
    15.11.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005335
    ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2.
    vročitev vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP in ZKP – čas za pripravo obrambe
    Po določbi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se glede zaslišanja obdolženca v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako iz določbe tretjega odstavka 439. člena ZKP izhaja, da se vabilo vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdolženčevo privolitvijo se sme ta rok skrajšati. V obravnavani zadevi se tako izkaže, da tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilno opravljena z iztekom petnajstdnevnega roka od dneva puščenega obvestila o vabljenju na zaslišanje, med dnem opravljene vročitve in dnem zaslišanja niso pretekli trije dnevi. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval na zaslišanje in tako tudi ni bil izpolnjen pogoj za sklepanje o umiku zahteve za sodno varstvo.
  • 280.
    VSK sodba PRp 177/2012
    15.11.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005331
    ZP-1 člen 90, 96.
    pravica do obrambe – vabilo na zagovor
    Tako obdolženi kot zagovornik sta bila vabljena na zaslišanje določeno za dne 29.2.2012, nanj pa se obdolženi ni odzval, z navedbo, da ne želi podati zagovora brez odvetnika, odvetnik pa ga je obvestil, da je na bolniškem staležu zaradi gripe. Takšnega opravičila ni moč šteti kot upravičen izostanek z zaslišanja.

    Glede svobodne izbire odvetnika, ima odvetnik prav, ko navaja, da ima stranka po Ustavi Republike Slovenije pravico do svobodne izbire odvetnika, vendar se mora na poziv sodišča tudi odzvati. Bodisi sam ali da za procesno opravilo pooblastiti substituta. Očitek, da je bila obdolžencu kršena pravica do kontradiktornosti in do svobodne izbire odvetnika, je zato neutemeljen.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>