davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 13, 38, 38/1, 38/1-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
Pri odmeri nagrade je tožeča stranka pravilno upoštevala prvo alineo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen tega zakona in tožniku odmerila nagrado za povprečni primer v srednji vrednosti nagrade v razponu.
V obravnavani zadevi gre za ponovno odločanje v obnovljenem postopku ugotavljanja državljanstva pok. A.A., kot predhodnega vprašanja denacionalizacije po tretjem odstavku 63. člena ZDen, in sicer gre za ugotavljanje (zgolj) državljanstva ljudske republike. Za odločitev so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, po katerih so državljani FLRJ z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (članstvo občine) na dan 6. 4. 1941. Za odločitev v konkretnem primeru je torej ključno, v kateri občini in s tem na ozemlju katere ljudske republike je imel A.A. domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941. Po presoji sodišča je bil (tudi) v obnovljenem postopku napravljen pravilen zaključek, da A.A. na navedeni datum ni imel več domovinske pravice (v občini) na območju LRS in da ga zato ni mogoče šteti za državljana LRS, saj je bil pred tem na lastno prošnjo sprejet v domovinstvo občine C. na območju LR Hrvaške.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - posplošena tržna vrednost nepremičnin
Pri odmeri davka so bili upoštevani podatki, kakršne je vseboval register nepremičnin, in sicer tako tisti, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnin kot tudi tisti, ki se nanašajo na (posplošeno tržno) vrednost nepremičnin in njihovo rabo. Tega, da bi bil pri odmeri uporabljeni drugi oziroma drugačni podatki od tistih, ki jih je vseboval register nepremičnin na dan 1. junija 2012 in s tem „na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil ta zakon (ZUJF) uveljavljen“, tožnik tudi ne trdi.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izrek odločbe - preganjanje - narodnost - informacije o stanju v izvorni državi - tožbena novota - zavrnitev služenja vojaškega roka - vpoklic - verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji tako ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Zaradi izreka, kot ga ima izpodbijana odločba, tožniku ni onemogočena tožba le zoper tisti del odločbe, s katerim se ne strinja.
Glede tožnikovih navedb o preganjanju zaradi narodnosti sodišče meni, da ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bi nekdo lahko bil podvržen preganjanju zato, ker je določene narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja konkretno izkazana. Prosilec mora torej navesti konkretne okoliščine, ki realno in individualno utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem, oziroma konkreten dogodek, ki se mu je zgodil prav zaradi tega, ker je določene narodnosti.
Razlog za priznanje statusa begunca je podan, če nekomu grozi pregon zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja. Vendar se je v konkretnem primeru toženka postavila na stališče, da zaradi kontradiktornosti ne sledi tožnikovim navedbam, da je sploh dobil vpoklic, da se mora javiti v vojsko, in iz tega razloga tožniku ni priznala statusa begunca. Pri tem je dovolj podrobno pojasnila, zakaj ni mogla slediti tožnikovim navedbam o vpoklicu v vojsko, in po mnenju sodišča tudi upoštevala vse vidike ocene verodostojnosti.
Toženka vseh svojih zaključkov sicer tožniku ni posebej predočila pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar zaradi tega še ne gre za kršitev 9. člena ZUP. Tožnik, ki je pred izdajo odločbe podal prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, je bil na osebnem razgovoru in mu je torej bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ugotovitve, za katere tožnik v tožbi navaja, da z njimi ni bil soočen, pa so stvar dokazne ocene, ki jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi.
Z izpodbijanim sklepom ne gre za izterjavo obveznosti iz naslova NUSZ za leta 1994 – 1996, pač pa za ugotovitev, ali so bili, ko so bili sporni zneski izterjani, ti prisilno pobrani na pravilen in zakonit način. Davčni organ namreč po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je na primer davek plačan, če davčna izvršba ni dovoljena oziroma če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, je pravica do davčne izvršbe zastarala ali je davek, ki se izterjuje, ugasnil na drug način. V takem primeru davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe.
Upravni organ je ugotovil davčne obveznosti, ki so ob pravilnem poračunavanju plačil na dan 20. 11. 1997 ostale neplačane ter svojo odločitev ustrezno obrazložil. Navedel je, kateri dolg tožeče stranke je bil poračunan s posameznimi konkretnimi plačili in kompenzacijami ter tudi pojasnil obračun zamudnih obresti. Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami tožene stranke pa ne pomeni, da davčni organ ni ravnal po napotkih sodišča. V postopku mora biti nesporno ugotovljeno, da je bil terjani dolg dejansko plačan, saj dvom o plačilu oziroma glede ugotovitve, ali je sporni dolg bil plačan ali ne, ne zadostuje za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - veljavna potna listina - zdravstveno zavarovanje - pravica do izobraževanja
Tujec, ki želi prebivati v RS, mora med drugim imeti potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS, in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potne listine pa je stvar drugega postopka, ne postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.
Iz dokumentacije upravne zadeve in iz same tožbe je razvidno, da tožnica osnovno šolo obiskuje, in ji torej pravica do izobraževanja ni kršena, sicer pa to niti ni stvar tega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Pogoj iz prvega odstavka 22. člena ZBPP po katerem se izjemna BPP dodeli, če premoženje prosilke in premoženje njene družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (265,22 EUR), je prisilne (kogentne) narave in ga je zato pristojni organ dolžan upoštevati pri odločanju. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati, da se ji BPP odobri kljub temu, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - skupna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnica v postavljenem roku pomanjkljivosti ni odpravila in ni vložila samostojne vloge s tožbo, zato ji sodišče ni moglo poslati plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji. Ker je plačilo sodne takse za tožbo oziroma za postopek predpostavka za vodenje postopka, saj se v primeru neplačane sodne takse šteje, da je vloga umaknjena, pomeni, da zadeve v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - sklep o obnovi postopka - pritožba zoper sklep o obnovi
Sklep o obnovi postopka je mogoče izpodbijati v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku. To pa pomeni, da tožeča stranka pritožbo ima, le da je pridržana do izdaje odločbe ter da ji zato, ker ne more vložiti pritožbe neposredno zoper sklep, kot šibkejši stranki v postopku ni vzeta pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva, kot trdi v tožbi.
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Ob izkazanem razlogu za premestitev prvostopenjski organ ni prekoračil meje danega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. S tem ko je odločil, da se tožnik premesti, pa je prosti preudarek tudi uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega mu je bilo pooblastilo dano. Premestitev je z zakonom predpisan ukrep in je primeren v smislu, da je z njim mogoče doseči cilje; varnost, red in disciplino v zavodu. Je tudi sorazmeren z javno koristjo vzdrževanja varnosti, reda in discipline in posegom v pravice obsojenca.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sodni postopek ureditve meje - sodna poravnava
Prvostopenjski organ bi moral, ker je bila meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 urejena s sodno poravnavo, pravnomočno 13. 7. 2012, elaborat, pridružen zahtevi za evidentiranje, v tem delu zavreči, ker pa tega ni storil, je njegovo napako pravilno s sklepom o zavrženju popravil drugostopenjski organ. Posledično pa je to pomenilo evidentiranje meje na podlagi poravnave v obsegu dogovora strank.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ovire z nekategorizirane ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker v postopku ni bilo vsaj z verjetnostjo izkazano, da se ovira nahaja (oziroma se je nahajala) na parceli 713, je odločitev sprejeta preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Na podlagi 2. točke 46. člena ZDDV-1, veljavne v relevantnem obdobju, je plačila DDV oproščena dobava novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Republike Slovenije v drugo državo članico, če se opravi davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec. V predmetni zadevi pa je tožnik tisti, ki je uveljavljal oprostitev plačila DDV, torej davčno ugodnost in je tako na njegovi strani dokazno breme. Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV. Ker so oprostitve plačila DDV davčne ugodnosti, jih je potrebno, glede na ustaljeno sodno prakso, tolmačiti ozko (restriktivno).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil. Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa za BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V obravnavanem primeru temelji zavrnitev pravice do odbitka DDV na razlogih, ki niso relevantni, glede subjektivnega elementa, ki je v zadevi bistvenega pomena, pa se davčna organa nista v zadostni meri opredelila in nista raziskala okoliščin v zvezi s subjektivnim elementom, zaradi česar je ostalo vprašanje glede tožnikovega subjektivnega elementa nepopolno ugotovljeno. Objektivne okoliščine na strani tožnika niso raziskane v zadostni meri in na način, da bi se lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZZK-1 člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - predznamba
Prosilka ima premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in ki presega cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF, zato ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Ker v času izdaje izpodbijane odločbe vpisana predznamba pod Dn št. 134071/2013, pri nepremičnini, ki jo je organ upošteval kot premoženje prosilke, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZZK-1 še ni učinkovala, ker se predznamba še ni upravičila, je organ za BPP pravilno ni upošteval, v smislu, da je tožnici onemogočeno razpolaganje z nepremičnino.
trošarina - plačilo trošarine - nezakonita proizvodnja alkoholnih pijač - nezakonita proizvodnja trošarinskih izdelkov
Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo, kamor se med drugim šteje vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, s tem pa nastane obveznost, da v zakonsko določenem roku obračuna in plača trošarino. Ker tožnik ni tako ravnal, je prišlo do nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - rok
Sprememba je nastopila znotraj okvirja obdobja (23. 1. 2009 – 23. 1. 2013), v katerem je za organ za BPP obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Organ za BPP je v obravnavani zadevi kršil določbo 49. člena ZBPP, ker je ugotavljal tožničino premoženjsko stanje v zadnjih treh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe, kar je izven z zakonom določenega preizkusnega obdobja štirih let.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da tožba zoper izpodbijano odločbo z dne 16. 7. 2013 nima verjetnih izgledov za uspeh. Svojo presojo, da navedene odločbe ni razumno izpodbijati s tožbo, je podprl še z dejstvom, da je to sodišče s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013. Na tej podlagi je lahko utemeljeno sklepal, da tudi tožba zoper nadaljnjo odločitev (tj. Odločbo št. Bpp 118/2013 z dne 16. 7. 2013), izdano v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.