tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - veljavna potna listina - zdravstveno zavarovanje - pravica do izobraževanja
Tujec, ki želi prebivati v RS, mora med drugim imeti potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS, in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potne listine pa je stvar drugega postopka, ne postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.
Iz dokumentacije upravne zadeve in iz same tožbe je razvidno, da tožnica osnovno šolo obiskuje, in ji torej pravica do izobraževanja ni kršena, sicer pa to niti ni stvar tega postopka.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - dokazno breme
Tožnica ni uspela skladno z obrnjenim dokaznim bremenom prepričljivo dokazati, da prihranki na varčevalnem računu dejansko izvirajo iz privarčevanega denarja celotne družine, ter da gre pri teh prihrankih za denarna darila sinu.
V davčnem postopku je možna izvedba tudi drugih dokazov, ne le listinskih. Vendar pa ima, glede na določbe 77. člena ZDavP-2 pri dokazovanju pisna (listinska) dokumentacija prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Povedano drugače to pomeni, da se druga dokazna sredstva uporabijo takrat, kadar dokazovanje z listinami ni mogoče.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - posplošena tržna vrednost nepremičnin
Pri odmeri davka so bili upoštevani podatki, kakršne je vseboval register nepremičnin, in sicer tako tisti, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnin kot tudi tisti, ki se nanašajo na (posplošeno tržno) vrednost nepremičnin in njihovo rabo. Tega, da bi bil pri odmeri uporabljeni drugi oziroma drugačni podatki od tistih, ki jih je vseboval register nepremičnin na dan 1. junija 2012 in s tem „na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil ta zakon (ZUJF) uveljavljen“, tožnik tudi ne trdi.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi
Ugotovljena tržna vrednost zemljišča v času odtujitve, korigirana z indeksom gibanja prodajnih cen, ne dokazuje primerljive tržne cene zemljišča v času njegove pridobitve.
Vrednotenje zemljišča je bilo opravljeno po metodi primerljivih prodaj. Iz cenilnega poročila sledi ugotovitev, da sta komunalna opremljenost ocenjevane in komunalna opremljenost primerljive nepremičnine enaki, čemur tožnik ne ugovarja. Z navedbami, ki se nanašajo na stopnjo komunalne opremljenosti zemljišča v času pridobitve tožnik zato ne more biti uspešen. Davčni organ komunalno neopremljenost zemljišča ob pridobitvi navaja (le) kot enega od razlogov, zaradi katerih ne sledi napovedani vrednosti zemljišča ob pridobitvi in predloženemu dokazilu.
V konkretnem primeru se tožnik opira na dvoje okoliščin, zaradi katerih prosi za dovolitev zadrževanja, in sicer zaradi nespremenjenih oziroma slabih razmer za bivanje na Kosovu, kjer naj bi bilo njegovo življenje ogroženo, če bi se moral tja vrniti in zaradi tega, ker nima listin, s katerimi bi se lahko vrnil. Glede prvega razloga sta organa obeh stopenj pojasnila, da je tožnik državljan Srbije, saj je vpisan v rojstno matično knjigo Srbije, poleg tega pa se je tožnik tudi sam izkazal za državljana Srbije s potrdilom o državljanstvu. Republike Kosovo v času njegovega rojstva sploh še ni bilo. Prav tako je organ prve stopnje pridobil pozitiven odgovor Republike Srbije glede dejstva, ali bi tožniku izdali potni list in ali zanj obstaja obveznost sprejema. Republika Srbija je z dokumentom odgovorila, da v zvezi z zahtevo za sprejem tožnika za Srbijo obstaja obveznost njegovega sprejema ter da mu bodo za sprejem pristojni organi izdali potni list.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 127/8, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 15, 15/3. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član - prošnja slovenskega državljana za dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana - izrek odločbe - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Glede na določbo osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 in dejstvo, da je prošnjo za izdajo začasnega dovoljenja vložila toženka kot slovenska državljanka in ne tuj državljan, bi moral prvostopenjski organ v izreku odločiti o prošnji tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana, ne pa da je odločil o prošnji tujega državljana - družinskega člana tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Toženka je v zadostni meri ugotovila sum, da bo prebivanje tožnika povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 124. člena ZTuj-2 je torej izkazan. Vendar pa toženka na tej podlagi ni presodila skladnosti posega v tožničino pravico do družinskega življenja, ki ga predstavlja izdaja negativne odločbe, z načelom sorazmernosti.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
Z izpodbijanim sklepom ne gre za izterjavo obveznosti iz naslova NUSZ za leta 1994 – 1996, pač pa za ugotovitev, ali so bili, ko so bili sporni zneski izterjani, ti prisilno pobrani na pravilen in zakonit način. Davčni organ namreč po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je na primer davek plačan, če davčna izvršba ni dovoljena oziroma če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, je pravica do davčne izvršbe zastarala ali je davek, ki se izterjuje, ugasnil na drug način. V takem primeru davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe.
Upravni organ je ugotovil davčne obveznosti, ki so ob pravilnem poračunavanju plačil na dan 20. 11. 1997 ostale neplačane ter svojo odločitev ustrezno obrazložil. Navedel je, kateri dolg tožeče stranke je bil poračunan s posameznimi konkretnimi plačili in kompenzacijami ter tudi pojasnil obračun zamudnih obresti. Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami tožene stranke pa ne pomeni, da davčni organ ni ravnal po napotkih sodišča. V postopku mora biti nesporno ugotovljeno, da je bil terjani dolg dejansko plačan, saj dvom o plačilu oziroma glede ugotovitve, ali je sporni dolg bil plačan ali ne, ne zadostuje za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavanem primeru bi bilo potrebno preveriti dejansko stanje glede naprave in njenega obratovanja, saj zgolj na podlagi obvestila, iz katerega izhaja, da tožnik prvostopenjski organ obvešča o začasni ustavitvi naprave in iz njega ni niti jasno razvidno, da naprava ne obratuje, ni mogoče odločiti o odvzemu deklaracije za proizvodno napravo.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZZK-1 člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - predznamba
Prosilka ima premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in ki presega cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF, zato ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Ker v času izdaje izpodbijane odločbe vpisana predznamba pod Dn št. 134071/2013, pri nepremičnini, ki jo je organ upošteval kot premoženje prosilke, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZZK-1 še ni učinkovala, ker se predznamba še ni upravičila, je organ za BPP pravilno ni upošteval, v smislu, da je tožnici onemogočeno razpolaganje z nepremičnino.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi bilo vlaganje revizije izključeno iz presoje, ki jo zahteva ZBPP. Organ za BPP je presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, v zvezi z vloženo prošnjo pravilno opravil, in na podlagi preizkusa obeh sodb ugotovil, da revizija zoper drugostopno odločbo verjetno ne bi bila uspešna.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V obravnavanem primeru temelji zavrnitev pravice do odbitka DDV na razlogih, ki niso relevantni, glede subjektivnega elementa, ki je v zadevi bistvenega pomena, pa se davčna organa nista v zadostni meri opredelila in nista raziskala okoliščin v zvezi s subjektivnim elementom, zaradi česar je ostalo vprašanje glede tožnikovega subjektivnega elementa nepopolno ugotovljeno. Objektivne okoliščine na strani tožnika niso raziskane v zadostni meri in na način, da bi se lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZEN člen 11. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261, 261/1, 267, 267/1.
evidentiranje urejene meje - obnova postopka - stranka postopka - pravni interes
Glede na določbo 11. člena ZEN tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1 pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici tudi ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1 in cesto - parc. št. 814.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - sodna poravnava
Subjektivno mnenje tožnika o odvetnikovem delu ne pomeni, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, kar so zakonski razlogi za izpodbijanje sodne poravnave. Poleg tega pa tožnik v tožbi navaja, da je poglavitni in glavni razlog za razveljavitev sodne poravnave njeno neupoštevanje s strani B.B. S takimi trditvami pa meri na izvršljivost poravnave, ne pa na napake pri njeni sklenitvi zaradi katerih bi jo bilo mogoče izpodbijati. Pričakovanja tožnika, da bi s pravnimi sredstvi zoper sklenjeno poravnavo uspel, so tako v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Takšna zadeva pa je se v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP šteje za očitno nerazumno.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ovire z nekategorizirane ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker v postopku ni bilo vsaj z verjetnostjo izkazano, da se ovira nahaja (oziroma se je nahajala) na parceli 713, je odločitev sprejeta preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Na podlagi 2. točke 46. člena ZDDV-1, veljavne v relevantnem obdobju, je plačila DDV oproščena dobava novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Republike Slovenije v drugo državo članico, če se opravi davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec. V predmetni zadevi pa je tožnik tisti, ki je uveljavljal oprostitev plačila DDV, torej davčno ugodnost in je tako na njegovi strani dokazno breme. Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV. Ker so oprostitve plačila DDV davčne ugodnosti, jih je potrebno, glede na ustaljeno sodno prakso, tolmačiti ozko (restriktivno).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da tožba zoper izpodbijano odločbo z dne 16. 7. 2013 nima verjetnih izgledov za uspeh. Svojo presojo, da navedene odločbe ni razumno izpodbijati s tožbo, je podprl še z dejstvom, da je to sodišče s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013. Na tej podlagi je lahko utemeljeno sklepal, da tudi tožba zoper nadaljnjo odločitev (tj. Odločbo št. Bpp 118/2013 z dne 16. 7. 2013), izdano v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - rok
Sprememba je nastopila znotraj okvirja obdobja (23. 1. 2009 – 23. 1. 2013), v katerem je za organ za BPP obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Organ za BPP je v obravnavani zadevi kršil določbo 49. člena ZBPP, ker je ugotavljal tožničino premoženjsko stanje v zadnjih treh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe, kar je izven z zakonom določenega preizkusnega obdobja štirih let.
trošarina - plačilo trošarine - nezakonita proizvodnja alkoholnih pijač - nezakonita proizvodnja trošarinskih izdelkov
Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo, kamor se med drugim šteje vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, s tem pa nastane obveznost, da v zakonsko določenem roku obračuna in plača trošarino. Ker tožnik ni tako ravnal, je prišlo do nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov.