Res je, da je na prvi strani predmetnega obtožnega predloga štampiljka državnega tožilstva ter da je obtožni predlog sodišču prve stopnje poslalo okrožno državno tožilstvo v nadaljnje delo, vendar je sodišče prve stopnje očitno pri tem spregledalo, da iz predmetnega obtožnega predloga izhaja, da ga je pritožnica naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, kar pa izhaja tudi iz priložene originalne kuverte. Upoštevajoč slednje ter dejstvo, da bi morala oškodovanka v skladu s pravilnim pravnim poukom predmetni obtožni predlog vložiti pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za situacijo iz določila 5. odst. 87. čl. ZKP.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - načelo kontradiktornosti
Dolžnica do vročitve sklepa o izvršbi, ni imela nikakršne podlage, zoper katero bi sploh lahko ugovarjala oziroma ni mogla vedeti, kaj je njena obveznost, ki jo upnik do nje uveljavlja.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
ZvojD člen 16, 17, 16, 17. ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 154, 154/1, 154/2, 173.
odgovornost Republike Slovenije - nevarna dejavnost - poškodba v času služenja vojaškega roka - poškodba kolena
Navedeni tek je namreč potekal na ravnem terenu po asfaltu v povsem primerni organiziranosti (drug ob drugem sta tekla dva vojaka) in v primerni športni opremi in tako navedene dejavnosti, katero je tožnik bil dolžan opravljati v času služenja vojaškega roka, nikakor ne dosega pravnega standarda nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 173. člena ZOR.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse - maksimalna taksa - taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi
T.i. maksimalno takso določa ZST v 1. odstavku tar. št. 1 in lahko znaša največ 20.000 točk. Če bi v predmetni zadevi izračunali takso v višini 1% od tolarske vrednosti spora, bi le-ta presegla najvišjo dopustno takso.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.
pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – podlaga za vknjižbo pravice – obnova postopka – izbrisna tožba
Izrek sodbe vsebuje določbo, na podlagi katere je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku 15 dni od izdaje sodbe izstaviti veljavno zemljiškoknjižno dovolilo (5. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1), s čimer so izpolnjeni zakonski pogoji za vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice. Razlog, ki ga pritožba navaja, in sicer, da je bil v zvezi s sodbo vložen predlog za obnovo postopka, ni ovira za izpodbijano vknjižbo lastninske pravice. Če bo nasprotni udeleženec z obnovo postopka uspel, bo namreč lahko listino (sodbo), ki je bila podlaga za vknjižbo izpodbijal z izbrisno tožbo.
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz, saj je pri ugotavljanju obtožbenega očitka upoštevalo tudi vsebino kazenske ovadbe, ki sta jo glede obravnavanih dogodkov podala obdolženčev oče in njegova mati. Glede na to, da sta se slednja, enako kakor obdolženčeva sestra M.K., na podlagi 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP odpovedali dolžnosti pričevanju zoper obdolženca, bi moralo sodišče na podlagi 2.odst. 83.čl. ZKP iz spisa izločiti tudi obvestila, ki so jih navedene osebe o obravnavanem dogodku dale policiji in sodbe na te listine ne bi smelo opreti. Ker pa je, kot že rečeno, to storilo, je sodbo oprlo na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
trditveno in dokazno breme - prevzem dolga - zavarovanje brez police - pogodba o zavarovanju kredita
Trditveno (in s tem dokazno breme) določa materialno pravo, torej katera dejstva mora stranka zatrjevati za nastanek, v konkretnem primeru, pravno upoštevne spremembe v obligacijskem razmerju na strani dolžnika (toženca).
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – presoja pogojev iz 148. čl. ZZK-1 – izvzetje nepremičnine iz izvršbe – ugovorni razlog v izvršilnem postopku – izbris zaznambe izvršbe
Vprašanje, ali gre za nepremičnino, ki je po 177. čl. ZIZ izvzeta iz izvršbe, kakor tudi vprašanje omejitve prometa s kmetijami, ne more reševati zemljiškoknjižno sodišče, temveč jih mora pritožnik uveljavljati v izvršilnem postopku.
ZIZ člen 49, 52, 83, 49, 52, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 74, 76, 74, 76.
zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršilnem postopku - ovire za opravo rubeža - rubež stvari, ki so v posesti tretjega
49. člen ZIZ in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izhaja, da ugovor tretje osebe, da ima na predmetu rubeža kakšno pravico, ni ovira za opravo rubeža. Praviloma se smejo zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik.
vročanje gospodarski družbi - osebna vročitev - vabilo za glavno obravnavo
Gospodarski družbi, vpisani v sodni register, vse dokler obstaja, se pisanja vročajo na naslov, naveden v sodnem registru (133. čl. ZPP). Za pravne osebe, glede na določbe 133. v zvezi s 140. in 141. čl. ZPP ter 142. čl. ZPP ne pride v poštev osebna vročitev (in tudi ne vročitev na oglasno desko). Glede na določbo 4. odst. 141. čl. ZPP se namreč v primeru, če subjektu vpisa v sodni register (torej toženi stranki kot pravni osebi) ni mogoče vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, vročitev opravi na način, določen v 1., 2. in 3.odst. tega člena, torej 141. člena., s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.
ZPP člen 270, 270/1-14, 270/3, 270, 270/1-14, 270/3.
sklep o položitvi predujma - sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Po določbi 3. odst. 270. čl. ZPP zoper sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo, ni pritožbe. Četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku sklepa navedlo, da je zoper sklep dopustna pritožba, takšen napačni pravni pouk ne more stranki podeliti pravico do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje. Posebna pritožba bi bila dovoljena, če tožeča stranka ne bi ravnala po sklepu in bi sodišče tožbo zavrglo.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - pravna sredstva dolžnika - nedovoljen ugovor
Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi sodišče v postopku izvršbe rubež nepremičnine in ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (čl. 211 ZIZ). Izvršilno sodišče torej ne opravi rubeža nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in ZIZ tudi ne predvideva, da ima dolžnik možnost "ugovora zoper rubež nepremičnin", ki so vpisane v zemljiško knjigo. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi (2. odst. 9. čl. ZIZ), proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba. V danem primeru torej ne gre za dovoljen ugovor in bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.