ZKP člen 197, 197/3, 201/1-1, 197, 197/3, 201/1-1.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - begosumnost
Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
Neobstoječa pogodba nima potrebnih predpostavk za obstoj ne z dejanskega ne s pravnega aspekta. Pri nični pogodbi pa pogoji za veljavnost po zunanji obliki sicer obstajajo, vendar pa zaradi nespoštovanja prisilnih predpisov, niso izpolnjeni, zato tak posel (pogodba) ne velja. Razlika med neobstoječim in ničnim poslom je torej v tem, da neobstoječega posla tudi dejansko ni, medtem ko ničen posel obstaja dejansko ne pa pravno. Pravni posel, katerega izpolnitev zahteva tožnik, pomeni kaznivo dejanje in je v nasprotju ne le s prisilnim predpisom (Kazenskim zakonikom), ampak tudi Ustavo RS in moralo, torej je ničen.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom Tarifna številka 1, 4.
stroški izvršitelja - neuspešna dražba - uporaba določb o neuspešnem rubežu
Dražbi sta torej neuspešni. Na tako ugotovitev pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer tar.št. 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s četrtim odstavkom tar.št. 1 Pravilnika.
pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – podlaga za vknjižbo pravice – obnova postopka – izbrisna tožba
Izrek sodbe vsebuje določbo, na podlagi katere je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku 15 dni od izdaje sodbe izstaviti veljavno zemljiškoknjižno dovolilo (5. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1), s čimer so izpolnjeni zakonski pogoji za vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice. Razlog, ki ga pritožba navaja, in sicer, da je bil v zvezi s sodbo vložen predlog za obnovo postopka, ni ovira za izpodbijano vknjižbo lastninske pravice. Če bo nasprotni udeleženec z obnovo postopka uspel, bo namreč lahko listino (sodbo), ki je bila podlaga za vknjižbo izpodbijal z izbrisno tožbo.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
odškodnina - glavnica - zamudne obresti - tek obresti - izvršilni naslov
Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
ZvojD člen 16, 17, 16, 17. ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 154, 154/1, 154/2, 173.
odgovornost Republike Slovenije - nevarna dejavnost - poškodba v času služenja vojaškega roka - poškodba kolena
Navedeni tek je namreč potekal na ravnem terenu po asfaltu v povsem primerni organiziranosti (drug ob drugem sta tekla dva vojaka) in v primerni športni opremi in tako navedene dejavnosti, katero je tožnik bil dolžan opravljati v času služenja vojaškega roka, nikakor ne dosega pravnega standarda nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 173. člena ZOR.
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz, saj je pri ugotavljanju obtožbenega očitka upoštevalo tudi vsebino kazenske ovadbe, ki sta jo glede obravnavanih dogodkov podala obdolženčev oče in njegova mati. Glede na to, da sta se slednja, enako kakor obdolženčeva sestra M.K., na podlagi 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP odpovedali dolžnosti pričevanju zoper obdolženca, bi moralo sodišče na podlagi 2.odst. 83.čl. ZKP iz spisa izločiti tudi obvestila, ki so jih navedene osebe o obravnavanem dogodku dale policiji in sodbe na te listine ne bi smelo opreti. Ker pa je, kot že rečeno, to storilo, je sodbo oprlo na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
trditveno in dokazno breme - prevzem dolga - zavarovanje brez police - pogodba o zavarovanju kredita
Trditveno (in s tem dokazno breme) določa materialno pravo, torej katera dejstva mora stranka zatrjevati za nastanek, v konkretnem primeru, pravno upoštevne spremembe v obligacijskem razmerju na strani dolžnika (toženca).
ZIZ člen 178, 179, 178, 179. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
izvršilni naslov, izdan v postopku zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevaje tudi ugovorne navedbe dolžnikov in ugotoviti, ali sta po tem, ko sta prostovoljno izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ponovno motila posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja in ali je upnik ponovni predlog za izvršbo podal pravočasno. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se sodišče prve stopnje o navedenem ni izreklo. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev postopka.
ZIZ člen 49, 52, 83, 49, 52, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 74, 76, 74, 76.
zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršilnem postopku - ovire za opravo rubeža - rubež stvari, ki so v posesti tretjega
49. člen ZIZ in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izhaja, da ugovor tretje osebe, da ima na predmetu rubeža kakšno pravico, ni ovira za opravo rubeža. Praviloma se smejo zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik.
odškodninska odgovornost - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pravilna uporaba materialnega prava
Določena stvar je nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in mesta uporabe (ali tudi na kakšen drugačen način) predstavlja nevarnost za nastanek škode. Košček žice na stopnicah je gotovo posledica nekega ravnanja, zato ni mogoče govoriti o tem, da so stopnice, na katerih običajno ni koščkov žice, nevarna stvar, kar bi imelo za posledico objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke, saj že sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila podana nevarnost spodrsnitve, ker stopnice niso bile ustrezno očiščene. V obravnavanem primeru pridejo zato v poštev določbe o subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – presoja pogojev iz 148. čl. ZZK-1 – izvzetje nepremičnine iz izvršbe – ugovorni razlog v izvršilnem postopku – izbris zaznambe izvršbe
Vprašanje, ali gre za nepremičnino, ki je po 177. čl. ZIZ izvzeta iz izvršbe, kakor tudi vprašanje omejitve prometa s kmetijami, ne more reševati zemljiškoknjižno sodišče, temveč jih mora pritožnik uveljavljati v izvršilnem postopku.
vročanje gospodarski družbi - osebna vročitev - vabilo za glavno obravnavo
Gospodarski družbi, vpisani v sodni register, vse dokler obstaja, se pisanja vročajo na naslov, naveden v sodnem registru (133. čl. ZPP). Za pravne osebe, glede na določbe 133. v zvezi s 140. in 141. čl. ZPP ter 142. čl. ZPP ne pride v poštev osebna vročitev (in tudi ne vročitev na oglasno desko). Glede na določbo 4. odst. 141. čl. ZPP se namreč v primeru, če subjektu vpisa v sodni register (torej toženi stranki kot pravni osebi) ni mogoče vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, vročitev opravi na način, določen v 1., 2. in 3.odst. tega člena, torej 141. člena., s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.