pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Ker med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ni sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, ki bi urejal seštevanje v obeh državah dopolnjene pokojninske dobe in posledično možnost priznavanja samostojnih ali sorazmernih pokojninskih dajatev, tožnik na podlagi istega pokojninskega obdobja, za katero je pridobil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja, te pravice ne more uveljaviti v Republiki Sloveniji.
ZPP člen 151, 154, 154/2, 155, 151, 154, 154/2, 155.
stroški postopka - odškodnina
Za izračun stroškov v odškodninski pravdi je pravilna metoda proporcionalnega kriterija s pobotanjem, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 44, 45, 47, 47/1.
izvedenec - izvedenina
Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk.
Ker je tožnik koriščenje letnega dopusta zgolj najavil, tožena stranka pa mu ga ni odobrila, je zaradi neupravičene odsotnosti z dela, daljše od petih dni, zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - mandat - transformacija - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je tožnica po izteku mandata opravljala delo na delovnem mestu direktorice, ni mogoče šteti, da je prišlo do "transformacije", s čimer bi pridobilo pravico opravljati funkcijo nadaljnje mandatno obdobje.
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi po izteku mandata zagotovljeno pravico do razporeditve na drugo delo, kar je tožena stranka lahko realizirala ob odsotnosti tožničinega soglasja zgolj z uporabo instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 90. člena ZDR in ne zgolj s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 47. členu ZDR. Ker je tako ravnala, ni izkazana verjetnost obstoja terjatve tožnice kot pogoj za izdajo začasne odredbe.
Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšnem primeru ni odločilno koga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč koga je dejansko tožila. V pogledu določitve stranke je namreč odločilna izjava in ne volja. Pravdna stranka tako ni tisti, kogar je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka.
ZGD v 503. členu daje družbeniku procesno legitimacijo vložiti tožbo proti družbenikom, ki kršijo družbeniške dolžnosti v svojem imenu in za račun družbe. Da so podani predpisani pogoji tožeča stranka v tožbi zatrjuje in dokazuje, saj je navedla, da je predlagala skupščini družbe, da sprejme sklep o vložitvi tožbe, vendar ga skupščina ni sprejela (1. alinea 2. odst. 503. člena ZGD). Prav zato družba v tej pravdi ni stranka postopka. Glede na to, da sama ni vložila tožbe je njeno stališče o zatrjevanih kršitvah toženih strank znano.
Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
Neobstoječa pogodba nima potrebnih predpostavk za obstoj ne z dejanskega ne s pravnega aspekta. Pri nični pogodbi pa pogoji za veljavnost po zunanji obliki sicer obstajajo, vendar pa zaradi nespoštovanja prisilnih predpisov, niso izpolnjeni, zato tak posel (pogodba) ne velja. Razlika med neobstoječim in ničnim poslom je torej v tem, da neobstoječega posla tudi dejansko ni, medtem ko ničen posel obstaja dejansko ne pa pravno. Pravni posel, katerega izpolnitev zahteva tožnik, pomeni kaznivo dejanje in je v nasprotju ne le s prisilnim predpisom (Kazenskim zakonikom), ampak tudi Ustavo RS in moralo, torej je ničen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
izvršilni stroški - obrazložitev odmere stroškov - stroškovnik kot sestavni del spisa
1. Prvostopenjsko sodišče sicer res ni natančno opredelilo, katere od priglašenih stroškov je priznalo in katerih ne, vendar pa se iz obrazložitve sklepa in na podlagi stroškovnikov, ki so sestavni del spisa, da razbrati, kateri stroški so bili upniku priznani.
2. Sodišče prve stopnje je upnikove stroške pravilno odmerilo v določenem znesku, ne da bi pri tem v izreku izrecno navedlo, da se višji zahtevek zavrne, kar je običajna praksa vseh sodišč, ko odločajo o stroških postopka.
načelo kontradiktornosti - zloraba pravic - motenje posesti - prag motenja, ki je varovan s posestnim varstvom
Zatrjevano motilno ravnanje ne dosega praga, ki je varovan z institutom varstva posesti, saj je interes tožnika predvsem v nemotenem parkiranju, le-to pa z robnikom praktično ni ovirano.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - načelo kontradiktornosti
Dolžnica do vročitve sklepa o izvršbi, ni imela nikakršne podlage, zoper katero bi sploh lahko ugovarjala oziroma ni mogla vedeti, kaj je njena obveznost, ki jo upnik do nje uveljavlja.
ZKP člen 197, 197/3, 201/1-1, 197, 197/3, 201/1-1.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - begosumnost
Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.