denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – jasne določbe zakona, ki ne sprožajo dilem – odločanje po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah - rešeno pravno vprašanje – pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Določba drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa pogoje za odločanje upravnega sodišča po sodniku posamezniku, ne izključuje odločanja po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah. V tem smislu gre za jasno določbo, ki ne sproža dilem in ne terja posebne interpretacije. Ker odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker se pravno vprašanje procesnih in materialnih pravic tujca, ki ne zna slovenskega jezika, kot ga uveljavlja revident, nanaša na vsebino materialnega zahtevka, glede česar je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je organ nanj vezan in zato ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od tega stališča ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja.
Tožniki z neobrazloženim mnenjem o njihovi upravičenosti do odškodnin za pretrpljeno nepremoženjsko škodo v obsegu zahtevanih zneskov niso opredelili spornega pravnega vprašanja in kršitve pravnega pravila – vključno z okoliščinami, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
predlog za dopustitev revizije – lastninska tožba – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za uporabo 93. člena SPZ je bistvena ocena, ali ima toženec na podlagi sklenjene pogodbe pravico do posesti stanovanja, ne pa, ali je pridobil lastninsko pravico ali ne in ali je že plačal kupnino ali ne. Sodišče bi se moralo do tega, ali toženec ima pravico do posesti, ker je v pogodbi navedeno, da stanovanje kupuje kot posrednik, opredeliti le, če bi tožnica tak ugovor uveljavljala. Tožnica pa s predlogom tega ni izkazala.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2.
dopuščena revizija – neenotnost sodne prakse istega višjega sodišča – mandatna pogodba – naročilo – ničnost pogodbenega določila – nagrada prevzemniku naročila – delež prevzemnika naročila na pridobljenem premoženju naročnika
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti razlage prepovedi iz drugega odstavka 461. člena ZOR kot takšne, ki v obravnavanem primeru izključuje uporabo določbe drugega odstavka 107. člena ZOR.
Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami.
URS člen 26, 26/1. ZVPSBNO člen 4, 25. ZPP člen 318, 318/1-3.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost ravnanja sodnika - pravni standard - zamudna zavrnilna sodba - sklepčnost tožbe
Pri odgovornosti države za sodnikovo protipravno ravnanje je treba izhajati iz same narave sodnikovega dela. Sodnikovo ravnanje je protipravno, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe, ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Zmotno je stališče, da bi bilo treba v tovrstnem odškodninskem sporu ponovno obravnavati argumente, ki so že bili obravnavani v prejšnjem postopku.
Zavrnilna zamudna sodba proti drugemu tožencu je posledica nesklepčnosti tožbe, saj tožnik v tožbi ni pojasnil vzročne zveze med prekoračitvijo pooblastila pri zastavi tožnikove nepremičnine fizični osebi namesto banki in med prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb
Po ustaljeni sodni praksi mora biti protispisnost precejšnja in se mora nanašati na pravno relevantna dejstva, to je tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
Popravni sklep o pravdnih stroških ni sklep, s katerim je postopek končan v smislu prvega odstavka 384.člena ZPP.
Revizija, ki je le dobeseden prepis pritožbe in odgovorov pritožbenega sodišča niti ne omenja, ali od revizijskega sodišča terja le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
S trditvijo v izbrisni tožbi, da naj bi bila sporna nepremičnina v lasti tretje osebe, tožnica ni utemeljila kumulativno zahtevanega pogoja, da so bile z izpodbijano vknjižbo kršene njene pravice.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Z navedbami, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju razlage določb ZUS-1 (s tem, da niti ni navedeno katerih) in vprašanju zaščite pravic prava neuke stranke v postopku, revidentka ni jasno in določno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
S pavšalnimi navedbami, da gre za izjemno visok znesek komunalnega prispevka v višini 12.221,88 EUR, katerega plačilo ima občutne posledice na revidentkino premoženjsko stanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala, niti jih ni utemeljila in izkazala.
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – društvo - ogrozitev dejavnosti društva
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.
dovoljenost dopuščene revizije – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je dovoljenost procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje revizije, lahko tudi v primeru že dopuščene revizije pride do situacije, da mora revizijsko sodišče revizijo zavreči zaradi njene nedovoljenosti iz razlogov, ki so obstajali že v fazi odločanja o dopustitvi revizije, pa zanje revizijsko sodišče ni vedelo.
V tožbi le ena navedena vrednost spornega predmeta se upošteva za glavni ali primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega oziroma sekundarnega.
OZ člen 1060. ZOR člen 154, 192, 200, 203, 912, 913.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti – obveznosti zavarovalnice – obročno plačilo zavarovalne premije – neplačilo obroka zavarovalne premije – prenehanje zavarovalne pogodbe – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – poškodba pri delu v nezavarovani jami – ravnanje oškodovanca – vinjenost delavca – uporaba zaščitne čelade – oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah
Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev izvršbe oziroma predmetov izvršbe izvršbo na nepremičnine, postane za izvršbo za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ).
ZDen člen 5. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/4, 11/5, 11/6. ZPP člen 224.
denacionalizacija – plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino – ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - javna komunalna infrastruktura – priključek za preskrbo s pitno vodo – javna listina
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.
Za odreditev milejšega ukrepa morajo obstajati dejstva, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala (sodišče ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim).