ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1. ZMed člen 21, 22. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4, 5. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa amostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige člen 4.
Formalni status samostojnega novinarja in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta, saj tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih novinarjev. Zato ni ovir, da samostojni novinar, ki je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
URS člen 8, 50, 153. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 36, 37.
nova odmera pokojnine – mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju – poseg v pridobljene pravice – neenakopravnost zavarovancev
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ne določa učinkov za nazaj, temveč šele po njegovi uveljavitvi – pri tem pa ponovno odmero po uradni dolžnosti, vendar šele od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Neutemeljeno je tožnikovo zavzemanje za neustavnost določb 23. in 37. člena Sporazuma, češ da obstaja neenakopraven položaj med tožnikom in drugimi zavarovanci iz področja bivše SFRJ oziroma neenakopravnost med njim in zavarovanci, ki so imeli v Republiki Sloveniji več kot 12 mesecev zavarovalne dobe.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - pogoji - uspešnost zdravljenja
Iz določbe 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izhaja, da je osnovni in primarni pogoj za povrnitev stroškov zdravljenja ta, da so v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, nadaljnji pogoj (utemeljeno pričakovanje ozdravitve, izboljšanja ali preprečitve slabšanja zdravstvenega stanja) pa je podrejen prvemu, kar pomeni, da se drugi pogoj ugotavlja šele ob ugotovljenem obstoju prvega. Zavarovanec je tako upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini samo, če so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti, pa še takrat samo v primeru, če se lahko utemeljeno pričakuje izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja njegovega zdravstvenega stanja.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/3, 66, 66/3. ZPP člen 380, 380/2.
pravice iz invalidskega zavarovanja - definicija poklica in invalidnosti - soobstoj več poklicev - ustrezno delo zavarovančevim zmožnostim - usposobljenost za drugo delo - invalidnost III. kategorije - samozaposleni
V skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZPIZ-1 je treba utemeljenost (ne) priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica presoditi celostno, tako s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske (in ne le teoretične) usposobljenosti za drugo delo. Pri tem je treba med drugim upoštevati tudi obdobje dela na zadnjem delovnem mestu, čas dela na drugih delovnih mestih, če jih je zavarovanec v času zavarovanja zasedal, in s tem časovnim vidikom oceniti zmožnost in usposobljenost za druga dela v okviru definicije „svojega poklica“.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela – transformacija delovnega razmerja – tajno povečan obseg dela
Ker v dokaznem postopku ni bil ugotovljen zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je pravilno presojeno, da je narava pogodbenega delovnega razmerja trajna.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – časovna omejitev izplačevanja
Tožnik zahteva priznanje nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu za čas od 1. 10. 2001 do 30. 4. 2007, pri čemer zatrjuje, da je zahtevo za uveljavljanje te pravice vložil že v letu 2001. Ker te svoje trditve ni dokazal, sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti.
vojaška oseba – prevedba naziva – količnik za določitev plače – ohranitev napredovanj
Tožniku je bilo pri prevedbi zagotovljeno varstvo pridobljenih pravic, saj je bila upoštevana višina plače pred prevedbo. ZJU pri prevedbi varuje plačo v absolutnem znesku in ne posameznih napredovanj.
koncesija za negospodarsko javno službo - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotnost sodb sodišča v isti zadevi - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali glede tega vprašanja obstaja neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, zato ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako le potencialna pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Ker bi okoliščina, da je bila predlagateljica še pred kratkim sodnica krajevno in stvarno pristojnega sodišča, lahko pri nasprotnem udeležencu in v javnosti vzbudila utemeljen dvom v nepristranskost sodišča, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino – zakonita predkupna pravica – pripoznava tožbenega zahtevka po skrbniku tožene stranke - nepoznavanje prava – solastnik
Toženec se ne more uspešno sklicevati ne nepoznavanje določbe o zakoniti predkupni pravici iz 66. člena SPZ. Izničenje fikcije, na kateri temeljijo pravni sistemi, da vsak pozna zakon, bi onemogočilo vsako delovanje pravnega sistema.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005755
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 196, 196/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izvršitvena dejanja – stek izvršitvenih dejanj
Sodišče, ki je v izreku sodbe upoštevalo določeno količino mamila zgolj pri izvršitveni obliki proizvodnje mamila, ne pa tudi pri hrambi mamila, je napačno presodilo, da je obsojenec glede določene količine mamila izvršil samo zakonske znake proizvodnje prepovedane droge, ne pa tudi njene hrambe.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – kršitev pravic osebnosti – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj – zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili o ugovoru zastaranja.
krivdna odgovornost – naklep - dokazno breme – kraja vozila
Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZOR, ki ureja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, se domneva le najlažja oblika krivde, to je malomarnost. Dokazno breme glede obstoja krivde je res na povzročitelju škode, vendar to velja le za najnižjo stopnjo krivde, obstoj hujše oblike krivde pa mora dokazati oškodovanec.
pripor – begosumnost – evropski nalog za prijetje in predajo – privedba - ponovitvena nevarnost
Verjetnost bega je odvisna predvsem od trdnosti vezi s socialnim okoljem, v katerem posameznik živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem ipd.
Pred 1. 1. 2007 je bil evro tuja valuta, za tuje valute pa se ZPOMZO-1 ne uporablja. Obrestnih mer za obresti na obveznosti, izražene v tuji valuti, ne določa noben predpis. Pravno praznino je treba zapolniti z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (tretji odstavek 399. člena ZOR).
ZDDV-1 člen 67, 67/4. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih–Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) Direktiva sveta 2006/18/ES z dne 14. februarja 2006 o spremembah Direktive 77/388/EGS v zvezi z uporabo niżjih stopenj davka na dodano vrednost.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - odvzeta identifikacijska številka za DDV - zloraba sistema DDV - stališča SEU - Šesta direktiva
Po mnenju Vrhovnega sodišča revidentovega pravnega pojmovanja, da je za priznanje njegove pravice do odbitka vstopnega DDV v obravnavanem primeru izključnega pomena le, kaj je oziroma česa o prodajalcu ni mogel vedeti ob sklepanju posla, ne pa tudi, na podlagi kakšne listine je pravico do odbitka uveljavljal v postopku, ni mogoče sprejeti.
odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – tek kazenskega postopka – prispevek oškodovanca
Ker je tožnik s svojim ravnanjem - najprej z obrazloženim izostajanjem z obravnav in vztrajanjem pri sojenju v njegovi navzočnosti, nato z opustitvijo sporočila o spremembi prebivališča – povzročil zastoj v postopku, sodišču pa ni mogoče očitati, da na njegovo ravnanje ni odgovorilo v skladu z zakonskimi pristojnostmi, mora morebiti nastale posledice dolgotrajnega postopka pripisati sebi.