pokojnina - delna pokojnina – odvetniška dejavnost – izvzem iz zavarovanja
Tožnica bi imela po določbi 179. člena ZPIZ-1 kot oseba, ki je bila izvzeta iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1, pravico do izplačevanja pokojnine. Ob ugotovitvi, da je kljub izvzemu iz zavarovanja opravljala odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, je bila ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 torej upravičena do delne pokojnine.
Sodni preizkus izpodbijanih odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je omejen z njuno vsebino, kar pomeni, da je predmet obravnavanega spora lahko izključno vprašanje, ali je odločitev tožene stranke o tožnikovem predlogu za obnovo postopka pravilna. Izven tega obsega sodne presoje ni mogoče širiti, zato tožnikove vloge v tem sporu ni mogoče presojati z vidika samostojne zahteve za ponovno odmero pokojnine.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 46. ZMRDZD člen 27. ZDR (1977) člen 78, 79, 80, 82.
pokojnina – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – voznik tovornjaka
Delo preko polnega delovnega časa, ki se je štelo kot posebni delovni pogoj, je moralo biti po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno. Ta pogoj pa po ugotovitvah nižjih sodišč ni bil izpolnjen, saj je bilo opravljanje dela preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1973 do 1985 vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane.
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba - plačilo neizplačanih zneskov za nazaj – odškodnina – zavrženje revizije – premoženjski socialni spor – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije
V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ne gre torej za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je v reviziji predmet spora le še odškodnina, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.
UZITUL člen 13. ZTuj člen 81. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 5. ZPIZVZ člen 15, 24, 28. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
akontacija vojaške pokojnine – odlok – izplačilo za nazaj – izbris iz registra stalnega prebivalstva
ZPIZVZ ne določa, da izbrisani, ki so naknadno uredili statusno vprašanje glede stalnega prebivališča, lahko uveljavljajo pravice po prej veljavnih predpisih tudi naknadno in se jim le-te priznajo za nazaj.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – seznanitev z razlogom za odpoved – sprememba akta o sistemizaciji – ukinitev delovnega mesta – prenehanje potrebe po delu
Že sam prenos delovnih nalog kaže na to, da revidentovo delo ni bilo več potrebno, sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta pa ne predstavljata nujnega predpogoja za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odločilnega pomena je dejansko prenehanje potreb po delu določenega delavca.
vojaška oseba – prevedba naziva – količnik za določitev plače – ohranitev napredovanj
Tožniku je bilo pri prevedbi zagotovljeno varstvo pridobljenih pravic, saj je bila upoštevana višina plače pred prevedbo. ZJU pri prevedbi varuje plačo v absolutnem znesku in ne posameznih napredovanj.
ZPP člen 367a, 367c. OZ člen 191. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 15, 15-1, 16.
dopuščena revizija - pristojnost sodišča Republike Slovenije - Bruseljska uredba I - nasprotna tožba - pogodba o finančnem leasingu - potrošniška pogodba
V obsegu, v katerem so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.
prepozno vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v roku 8 dni od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo, zaradi katere je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela.
URS člen 19, 25, 32. ZTuj-1 člen 47, 47/1, 50, 50/4. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
odstranitev tujca iz države - prisilna odstranitev - kršitev ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - pravica do svobode gibanja - izdaja odločbe o odstranitvi - učinkovanje direktive - doktrina lojalne razlage
Da je šlo za prisilno odstranitev, kaže tako način izvršitve odstranitve, to je privedba do državne meje in napotitev čez mejo (to je način odstranitve, določen v petem odstavku 50. člena ZTuj-1, ki določa način prisilne odstranitve), kot tudi sam postopek pred izvršitvijo odstranitve – zadrževanje na policijski postaji, odvzem dokumentov, ki so bili tožniku vrnjeni šele na meji, in podobno.
Že ob razlagi veljavne določbe 50. člena ZTuj-1 (z uporabo t. i. doktrine lojalne razlage) je mogoče zaključiti, da bi tožniku morala biti izdana odločba.
Tožnik je bil pridržan in nato odpeljan do državne meje ter napoten čez mejo, s čimer sta mu bili kršeni ustavni pravici do osebne svobode in svobode gibanja. Tožniku ni bila izdana odločba, s katero bi mu bil določen tudi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zapustitev države, ter posledično vzeto pravno sredstvo, s čemer mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva.
letalsko zavarovanje – zavarovanje odgovornosti – škoda povzročena tretjim na zemlji – pojem tretje osebe – nastanek zavarovalnega primera – zavarovalno kritje
Ker namen prvega odstavka 30. člena ZOZP ni bilo zavarovanje rizika za škodo, ki jo zračno plovilo v zraku povzroči drugemu plovilu, pa čeprav končna škodna posledica nastane na tleh, ta škoda ni krita z zavarovanjem.
motenje posesti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Pod pojem drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP ni mogoče subsumirati zatrjevanega razmerja prijatelja tožnika z vpisničarko na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/3. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/6.
informacije javnega značaja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ime in priimek javnih uslužbencev - plače javnih uslužbencev - podatek o uporabi javnih sredstev - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče o vprašanju, ki ga revident izpostavlja (ali sta ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatkom o dodatku za delovno uspešnost), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOR člen 154, 200. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev točka 4, 5.
povrnitev nepremoženjske škode – uporabljeni ukrepi ob aretaciji načelo sorazmernosti – prekoračitev policijskih pooblastil – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca
Tudi, če bi bilo ugotovljeno, da so bili pogoji za uporabo prisilnih sredstev podani, so policisti prekršili načelo sorazmernosti pri njihovi uporabi. Ker je strokovni met hujše prisilno sredstvo od strokovnega prijema, bi morali policisti najprej poskusiti z uporabo slednjega, šele v kolikor ta ne bi zadostoval za vzpostavitev kontrole nad tožnikom, bi lahko zoper njega uporabili tudi strokovni met.
dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – neizkazan odstop – razčlenitev in primerjava pravnega in dejanskega stanja – uporaba prava v času odločanja organa
Trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča mora revident skladno s trditvenim in dokaznim bremenom izkazati z razčlenitvijo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe in iz odločb, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, ter opraviti njuno medsebojno primerjavo, ki bi izkazovala zatrjevani odstop.
Zahteva, da mora predkupni upravičenec izkazati kršitev predkupne pravice oziroma učinkovitost (veljavnost in obstoj) prodaje v času odločanja o stvari, je utemeljena. Predkupna pravica je šibka omejitev lastninske pravice, ki lastnika omejuje le v delu njegove razpolagalne pravice, in sicer v tem, komu bo stvar prodal. Predkupna pravica ne vsebuje pravice do odkupa. Namen sankcije za njeno kršitev ni v tem, da mora predkupni zavezanec v določeni situaciji prodati stvar predkupnemu upravičencu, temveč v tem, da lahko predkupni upravičenec vstopi na mesto kupca. V nasprotju z opisanim namenom sankcije bi bil položaj, v katerem razpolaganje prodajalca zaradi nastopa različnih okoliščin ni učinkovito. V konkretni zadevi so toženke sicer s sporazumno razvezo prodajne pogodbe same odpravile kršitev predkupne pravice, vendar samo na tej podlagi zadeve ni mogoče razlikovati od primerov, kjer kršitev predkupne pravice ne obstoji zaradi drugega razloga (npr. uspešno uveljavljane izpodbojnosti ali ničnosti).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Protispisnost je podana le, če se nanaša na odločilna dejstva, če sodišče reproducira vsebino dokaza v sodbi v nasprotju z njegovo vsebino in na tej podlagi ugotavlja pravno relevantna oziroma odločilna dejstva. Nestrinjanje z zaključki sodišča o presoji izpovedb prič ne predstavlja protispisnosti.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – izgubljeni zaslužek - renta - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – zamudne obresti - ne ultra alterum tantum
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav mora oškodovanec za doseganje istih ciljev pri delu vlagati več napora, le zaradi vlaganja večjih naporov ni upravičen do mesečne rente zaradi izgube na zaslužku.
Tožnik je zahteval zamudne obresti za nepremoženjsko škodo od 1. 1. 2002 dalje. Ker ne gre za zakonske zamudne obresti, temveč so te obresti zmanjšane za temeljno obrestno mero, te do uveljavitve novele OZ-A še niso dosegle glavnice.
začasna odredba – prezgodnja odločitev o začasni odredbi - procesne predpostavke za tožbo – stvarna pristojnost – sodišče splošne pristojnosti – konstituiranje občine in zastopanje upravnem sporu – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe po ZUS-1 terja predhodni preizkus procesnih predpostavk za meritorno obravnavo tožbe v upravnem sporu. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo tudi na predhodni preizkus tožbe z vidika pristojnosti sodišča za obravnavo tožbe in zakonitega zastopanja prve tožnice ter aktivne legitimacije druge in tretje tožnice. Glede na postavljeni tožbeni zahtevek se pritožbenemu sodišču poraja vprašanje, ali v zadevi ne gre za spor iz premoženjskopravnih razmerij po 1. členu ZPP, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti; ker novoustanovljena Občina Ankaran še ni konstituirana, pa bi bilo pred vsebinskim odločanjem o začasni odredbi potrebno ugotoviti, ali je podana zakonita podlaga za zastopanje prve tožnice ter aktivna legitimacija druge in tretje tožnice za sprožitev upravnega spora.