pogodbena kazen – upnikove pravice – dispozitivnost zakonske določbe - dokazovanje - izvedenec – postavitev novega izvedenca – soočenje izvedencev
Določba petega odstavka 251. člena OZ je dispozitivna.
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določbama drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP s tem, ko je postavilo drugega izvedenca in ko je oba tudi zaslišalo. ZPP ne terja postavljanje izvedencev v nedogled.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – nova dejstva in dokazi – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik v reviziji ne utemeljuje s kršitvami postopka v zvezi z odločanjem o predlogu za obnovo, temveč navaja zgolj nestrinjanje z ravnanjem sodišča v prvem postopku, ko ni sledilo njegovim navedbam in dokaznim predlogom. Na tak način tožnik ni mogel izkazati v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti drugega pravno upoštevanega revizijskega razloga v zvezi z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba sestave uprave
Ob ugotovitvi sodišča, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za predsednika uprave in da je bila na podlagi sprememb statuta družbe uvedena enočlanska uprava družbe ter je bil zato tožnik (skupaj s preostalima članoma uprave) z mesta predsednika uprave s strani nadzornega sveta razrešen, istočasno pa je bil imenovan nov nosilec enočlanske uprave, je sodišče utemeljeno presodilo, da pomeni taka v bistvu statusna sprememba vodenja delniške družbe v primeru, da so dotedanji predsednik in člani uprave v delovnem razmerju, v delovno pravnem smislu utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je le ta opredeljen v prvi alinei prvega odstavka in drugem odstavku 88. člena ZDR.
pooblaščenec – materialno procesno vodstvo – pripojitev družbe - veljavnost pravdnih dejanj pooblaščenca pripojene družbe
Procesna dejanja odvetnice zaradi pripojitve družbe niso postala „za nazaj“ neveljavna (neodobrena).
Materialno procesno vodstvo neizogibno vpliva na procesni položaj pravdnih strank. Če sodnik npr. opozori tožnika, da ni navedel kakšnega izmed odločilnih dejstev, s tem prepreči, da bi v pravdi zmagala tožena stranka. Vendar tako „favoriziranje“ tožeče stranke ni v nasprotju z določbami ZPP.
ZZZ-1 člen 44, 47, 54. ZJU člen 16, 16/3. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvu Republike Slovenije v tujini člen 9.
javni uslužbenec na strokovno tehničnem delovnem mestu – delo na predstavništvih RS v tujini – plačilo za delo preko polnega delovnega časa
Tretji odstavek 47. člena ZZZ-1 izrecno določa, da je v zunanji službi opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače. Zakonsko besedilo je jasno in nedvoumno. Zato je neuspešno revizijsko prizadevanje, da bi se morale zatrjevane nadure še dodatno plačati, saj to iz navedene določbe ne izhaja oziroma je izrecno določeno, da se delo preko polnega delovnega časa upošteva pri določitvi plače.
ZIRVS člen 3. ZOR člen 109, 110, 132, 361, 381, 383.
zastaranje terjatve – zadržanje zastaranja – ničnost pogodbe – resolucija OZN - prepoved izvoza blaga v Republiko Srbijo - izjeme – izvoz blaga za zdravstvene potrebe - razpravno načelo
Sodišče sicer na ničnost res pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR), vendar ta določba ne predstavlja izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana oseba nanjo sploh ne sklicuje, a le, če stranka navede pravno relevantna dejstva, ki tvorijo podlago za zatrjevano ničnost. Besedilo 383. člena zelo omejuje možnost širše razlage ovir, ki jih je mogoče upoštevati.
obrestovanje zamudnih obresti – prepoved ne ultra alterum tantum razlaga pogodbene določbe – jamstvo – garancija – bančna garancija – prevzem obveznosti
Z (bančno) garancijo se prevzame obveznost poravnave obveznosti namesto koga drugega. S tem, ko je bila v pogodbah uporabljena beseda „garantirati“, je zato tožena stranka prevzela obveznost, da bo dolg sama poravnala, če tega ne bo storil G. d. o. o..
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – krivda - neizpolnjevanje delovnih nalog
V predmetni zadevi gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ob izpolnjevanju v ZDR določenih pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni treba ugotavljati še oblik oziroma stopenj krivde v kazenskopravnem smislu. Zadoščajo ugotovitve, da je prišlo do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti, ki lahko predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da delavec za tako ravnanje nima opravičljivih razlogov.
Neizpolnjevanje delovnih nalog, ki so bile delavcu odrejene, pri čemer je bil na svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi že predhodno večkrat opozorjen, predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je to jasna in nedvoumna kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.
S pravnomočno odločbo sodišča je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje trajalo do 29. 3. 2006. V kolikor je tožena stranka menila, da elementov delovnega razmerja sploh ni bilo, bi morala to dejstvo zatrjevati v sporu, ki se je pravnomočno končal z zgoraj navedeno sodno odločbo. Trajanje in obstoj delovnega razmerja do tega datuma tako v tem sporu ne more biti sporno.
bivši vojaški zavarovanec – starostna pokojnina – uživalec pokojnine – priznanje pokojnine za nazaj
Ker je imel tožnik po vojaških predpisih priznano pravico do predčasne starostne pokojnine od 1. 10. 1991 dalje, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ oziroma iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, saj je bil dne 18. 10. 1991 uživalec vojaške pokojnine.
Zmotna je revizijska navedba, da upravičenci, ki so izpolnili pogoje iz petega odstavka 2. člena ZPIZVZ, avtomatično izpolnjujejo tudi pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – podaja izredne odpovedi v času odpovednega roka
Pogodba o zaposlitvi, čeprav je redno odpovedana, v času odpovednega roka še velja in jo je tudi delavec dolžan izpolnjevati enako kot pred odpovedjo. Zato je tudi v času odpovednega roka mogoče podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela – transformacija delovnega razmerja – tajno povečan obseg dela
Ker v dokaznem postopku ni bil ugotovljen zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je pravilno presojeno, da je narava pogodbenega delovnega razmerja trajna.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/3, 66, 66/3. ZPP člen 380, 380/2.
pravice iz invalidskega zavarovanja - definicija poklica in invalidnosti - soobstoj več poklicev - ustrezno delo zavarovančevim zmožnostim - usposobljenost za drugo delo - invalidnost III. kategorije - samozaposleni
V skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZPIZ-1 je treba utemeljenost (ne) priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica presoditi celostno, tako s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske (in ne le teoretične) usposobljenosti za drugo delo. Pri tem je treba med drugim upoštevati tudi obdobje dela na zadnjem delovnem mestu, čas dela na drugih delovnih mestih, če jih je zavarovanec v času zavarovanja zasedal, in s tem časovnim vidikom oceniti zmožnost in usposobljenost za druga dela v okviru definicije „svojega poklica“.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – časovna omejitev izplačevanja
Tožnik zahteva priznanje nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu za čas od 1. 10. 2001 do 30. 4. 2007, pri čemer zatrjuje, da je zahtevo za uveljavljanje te pravice vložil že v letu 2001. Ker te svoje trditve ni dokazal, sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - pogoji - uspešnost zdravljenja
Iz določbe 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izhaja, da je osnovni in primarni pogoj za povrnitev stroškov zdravljenja ta, da so v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, nadaljnji pogoj (utemeljeno pričakovanje ozdravitve, izboljšanja ali preprečitve slabšanja zdravstvenega stanja) pa je podrejen prvemu, kar pomeni, da se drugi pogoj ugotavlja šele ob ugotovljenem obstoju prvega. Zavarovanec je tako upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini samo, če so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti, pa še takrat samo v primeru, če se lahko utemeljeno pričakuje izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja njegovega zdravstvenega stanja.
URS člen 8, 50, 153. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 36, 37.
nova odmera pokojnine – mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju – poseg v pridobljene pravice – neenakopravnost zavarovancev
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ne določa učinkov za nazaj, temveč šele po njegovi uveljavitvi – pri tem pa ponovno odmero po uradni dolžnosti, vendar šele od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Neutemeljeno je tožnikovo zavzemanje za neustavnost določb 23. in 37. člena Sporazuma, češ da obstaja neenakopraven položaj med tožnikom in drugimi zavarovanci iz področja bivše SFRJ oziroma neenakopravnost med njim in zavarovanci, ki so imeli v Republiki Sloveniji več kot 12 mesecev zavarovalne dobe.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1. ZMed člen 21, 22. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4, 5. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa amostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige člen 4.
Formalni status samostojnega novinarja in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta, saj tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih novinarjev. Zato ni ovir, da samostojni novinar, ki je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
ZPIZ-1 člen 66, 66/3, 91, 92, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 380, 380/2.
nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - samozaposleni - neustavnost zakona - zakonska praznina - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih odločbe U-I-40/09 z dne 4. 3. 2010 navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Pravica do premestitve, ki jo že po naravi stvari ni mogoče zagotoviti pri samozaposlenih, za primerjavo obeh položajev ni bistvena, saj se ne glede na formalno zagotovitev razporeditve oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar seveda pride v poštev pri delavcu invalidu III. kategorije invalidnosti, pravno upoštevna primerljivost kaže prav v dejanskem položaju, ki nastopi z opravljanjem drugega dela, za katerega je zavarovanec v okviru svojega poklica še vedno sposoben. Takšna primerljivost ustreza tudi naravi pravice do nadomestila za invalidnost, saj je višina te pravice vezana le na odstotek invalidske pokojnine upravičenca (drugi in tretji odstavek 94. člena ZPIZ-1), torej neodvisno (v nasprotju s prejšnjo ureditvijo nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – 133. - 137. člen ZPIZ) od plače delavca invalida III. kategorije invalidnosti, ki se zaposli na drugem delovnem mestu - tudi, če je ta plača višja od plače na delovnem mestu pred nastankom invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – diskriminacija
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da zaradi poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med še zaposlene. Formalna ukinitev delovnega mesta, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali prenehanje opravljanja dela, ki ga je na tem delovnem mestu opravljala, ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
preplačilo pokojnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski socialni spor
Predmet izpodbijanja je odločba tožene stranke, s katero je ta ugotovila preplačilo starostne pokojnine. Po vsebini ne gre za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, temveč za odločitev o denarnem zahtevku, torej za premoženjski socialni spor. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 266,71 EUR, zato zahtevani revizijski minimum ni dosežen.